Nemški ekonomski inštituti so svojo napoved rasti za leto 2025 zvišali na 0,2 %, kar ostaja praktično stagnacija. Za prihodnje leto pričakujejo 1,3-odstotno rast, predvsem zaradi povečane državne porabe za infrastrukturo in obrambo. Kljub temu številni ekonomisti opozarjajo, da gre za minimalno okrevanje, saj globoke strukturne težave, kot so visoka energetska odvisnost, demografske spremembe in zmanjšana konkurenčnost industrije, ostajajo nerešene.
Nemčija, dolgo časa gonilna sila evropskega gospodarstva, se sooča z izzivi trgovinskih napetosti, predvsem zaradi ameriških tarif, kar upočasnjuje izvoz in vpliva na proizvodnjo. Brezposelnost se je avgusta povzpela nad 3 milijone, najvišje v desetletju, kar dodatno obremenjuje socialni sistem.
Slovenija, tesno povezana z nemškim gospodarstvom prek izvoza in industrijskih verig, se ne more izogniti učinku zatišja. Analitiki opozarjajo, da bo upočasnitev v Nemčiji omejila slovensko industrijsko rast, čeprav država nima enake izpostavljenosti ameriškim tarifam. Slovenski izvoz se bo moral prilagoditi novim geopolitičnim in energetsko-fiskalnim razmeram, medtem ko domača potrošnja ostaja ključen, a omejen faktor rasti.
Strokovnjaki menijo, da bo 2025 za Nemčijo in njene sosede, vključno s Slovenijo, leto zmernega okrevanja, brez večjih presenečenj in z dolgoročno negotovimi obeti.
Komentirajo lahko naročniki