Anatol Lieven v prispevku za portal UnHerd ostro kritizira nedavne izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da je zavezništvo »naslednja tarča« Rusije in da se mora Evropa pripraviti na vojno razsežnosti, kakršne so poznali naši predniki. Po Lievenovem mnenju so takšne izjave bodisi zavestno zavajanje demokratične javnosti bodisi znak nevarne paranoje znotraj evropskih varnostnih elit.
Lieven priznava, da Evropa res potrebuje okrepitev obrambnih zmogljivosti, vendar opozarja, da pretiravanje z domnevno skorajšnjo rusko grožnjo prinaša resna tveganja. Alarmistična retorika spodbuja naglo in neučinkovito porabo denarja, medtem ko so resnični problemi evropskih vojsk globlje narave: desetletja krčenja industrijske baze, neučinkoviti sistemi javnih naročil ter pomanjkanje odgovornosti v vojaških in političnih strukturah. Posledica hitrega oboroževanja bi bila predvsem večja odvisnost od ameriške vojaške industrije, ne pa dolgoročna evropska samozadostnost.
Avtor zavrača trditve o načrtovanem ruskem napadu na Nato v prihodnjih letih kot nerealne. Vladimir Putin je večkrat zanikal kakršenkoli interes za napad na zavezništvo, razen v primeru neposredne agresije na Rusijo, Lieven pa poudarja, da imajo te izjave določeno stopnjo verodostojnosti. Po njegovih pogovorih z ruskimi uradniki so grožnje Moskve predvsem namenjene odvračanju Nata od neposredne vpletenosti v vojno v Ukrajini, saj bi to lahko vodilo v jedrsko eskalacijo.
Napad na zavezništvo bi hkrati tudi uničil rusko politično strategijo razdvajanja Zahoda in ponovno združil ZDA in Evropo proti skupnemu sovražniku. Ob tem Rusija v morebitnem spopadu z Natom ne bi mogla zdržati dolgotrajne vojne izčrpavanja zaradi ogromne gospodarske premoči zavezništva.
Lieven opozarja na realno nevarnost, da bi posamezni incidenti lahko privedli do nenamerne spirale neposredne vojne – denimo ob pomorskih spopadih ali blokadi Kaliningrada – in poudarja, da to zahteva trezno presojo in previdnost. Po njegovem mnenju prav pretirane izjave, kakršne daje Rutte, povečujejo tveganje nenamerne katastrofe, namesto da bi prispevale k večji varnosti.
Komentirajo lahko naročniki