S prvim decembrom naj bi v polnosti začel delovati sistem dolgotrajne oskrbe. Sistem, katerega deli so že zaživeli v javnosti, prispevek zanj pa plačujemo že od 1. julija 2025 in sicer v višini 2 odstotkov bruto plače. Preverili smo, kakšno je stanje v praksi.
Na terenu kot pravijo, so pripravljeni in v nizkem štartu, da začnejo z delom. Prve odločbe so pred kratkim začele prihajati, a do dejanskega koriščenja storitev ni upravičen še skoraj nihče. Ključni razlog: Informacijski sistem ministrstva še ne deluje. Ko bo naposled začel, pa zaposlene čaka stresna priprava na praznike – v manj kot mesecu bodo morali izvesti okoli 20.000 osebnih načrtov za vse, ki trenutno že bivajo v domovih starejših.
»Minister Maljevac je tudi odgovoren, da se bo to zgodilo s 1. decembrom. Ampak danes ni prvi december. Danes je še vse po časovnici. Po zagotovilih ministra na tem, da bo to tudi zaživelo. Verjamem, da bomo to tudi uspeli zagotovit. […] Prepričan sem, da bosta minister in njegova ekipa to zagotovila. V kolikor ne bosta, bosta za to morala nositi politično odgovornost.«
Informacijski sistem še vedno ne deluje, vprašanje, če bodo ljudje do 31. decembra lahko sploh vstopili v sistem. Danes je prvi december, ko nismo več na Golobovi, večkrat prestavljeni časovnici. Po kakšni politični odgovornosti bo klican Maljevac? pic.twitter.com/kkbtEPhZTb
— Peter Merše (@Permaister) December 1, 2025
Tako osorno je premier Robert Golob konec septembra ošvrknil vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja, ker ga je vprašal po oceni dela ministra Simona Maljevca, ki bdi nad sistemom dolgotrajne oskrbe. Danes je 1. december in preverili smo, kakšno je stanje na terenu.
Na terenu pripravljeni, čakajo odločbe in sistem
»V teh dneh se veliko še ne spreminja glede dolgotrajne oskrbe v instituciji,« nam je zaupala direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel. Do sedaj so v domu zbirali soglasja, zdaj pa imajo do konca meseca čas, »da skupaj z našimi uporabniki, njihovimi oskrbniki, sklenemo osebne načrte za dolgotrajno oskrbo.« Ta trenutek tako še ne vedo, ali sploh vsi njihovi stanovalci izpolnjujejo pogoje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo.
Tako v praksi trenutno predvsem izvajajo izobraževanja zaposlenih, usklajevanja in priprave. So v »nizkem štartu«, pripravljeni, da se lotijo tudi osebnih načrtov, ki so pogoj za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Zamuja pa še informacijski sistem, ki je v domeni Ministrstva za solidarno prihodnost, prek katerega bo vse skupaj potekalo. Kot pravijo, naj bi bil vzpostavljen v kratkem, kdaj točno pa podatkov na terenu nimajo.
Predpraznična dirka z odločbami in osebnimi načrti
V Domu starejših tako že delajo simulacije, kako bo potekalo sklepanje osebnih načrtov. »Mi smo se pripravili, kolikor je bilo mogoče, nimamo pa še nobenega osebnega načrta dokončanega, ker še nimamo številk odločb,« na osnovi katerih bi osebne načrte pripravili. Glede domskih oskrbovancev tako niso dobili še niti ene. Za prevedbo v nov sistem in posledično obljubljeno nižje cene storitev za stanovalce, pa morajo vse načrte pripraviti do konca leta, torej še pred prazniki.
Izvajalci ob tem priznavajo, da je december sicer precej neugoden mesec, »ker zdaj imamo pač bolj praznično naravnan mesec in je veliko prazničnih dogodkov. Mi bomo naredili vse, v naši moči, da bi te osebne načrte uspeli skleniti za vse naše uporabnike,« nam je še dejala Drimlova.
Po več mesecih prihajajo prve odločbe
Prve odločbe pa zdaj prihajajo za tiste, ki so že poleti oddali vlogo za oskrbo na domu oz. oskrbo družinskega člana. Tudi tukaj pa težavo predstavlja informacijski sistem, ki še ni vzpostavljen do te mere, da bi komunikacija z deležniki, torej izvajalci, vstopnimi točkami (CSD) in plačnikom (ZZZS) nemoteno tekla.
Nekoliko boljša je slika pri oskrbovalcih družinskega člana, saj pri teh ni vedno potreben osebni načrt – slednjega morajo podpisati le v primeru, da bi želeli koristiti tudi druge pravice iz dolgotrajne oskrbe.
Do konca leta pobrali preko 250 milijonov
V blagajni za dolgotrajno oskrbo, kamor že od julija vsi zaposleni vplačujemo 2 odstotka naših bruto plač, 1 % od neto pokojnine pa prispevajo tudi upokojenci, se je nabralo že 160 milijonov evrov, do konca leta pa se jih predvidoma bo kar 255 milijonov. A brez sklenjenega osebnega načrta jih uporabniki storitev ne morejo koristiti, prav tako koriščenje ne bo mogoče za nazaj za tiste, ki osebnega načrta ne bodo podpisali do novega leta.
Od že zbranih 160 milijonov so 10,5 milijona izplačali 125 izvajalcem institucionalnega varstva starejših za dodatne stroške dela in dodatne kadre. Okoli 150.000 evrov je prejel Telekom Slovenije za izvajanje e-oskrbe v mesecu juliju. Največ sredstev, 73 milijonov, pa je šlo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za že staro pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ki sicer sploh ni del sistema dolgotrajne oskrbe in je od danes ukinjen za vse v sistemu dolgotrajne oskrbe, razen za slepe in slabovidne.
Do 31. decembra bo težko zagotoviti vseh 20.000 osebnih načrtov za oskrbovance domov
Za domove starejših trenutno ni večjih razlik glede čakalnih dob – oskrba na domu še ni bistveno spremenila razmerij, se je pa pojavilo nekaj tistih, ki trenutno bivajo v domovih na Hrvaškem, in se zanimajo za preselitev v dom v Sloveniji.
Čeprav se bodo potrudili po najboljših močeh, kot zagotavljajo v domovih, se bojijo, da do 31. decembra ne bodo uspeli pripraviti vseh osebnih načrtov, sploh ob dejstvu, da jih težko pripravljajo brez informacijskega sistema. Da so dolgo čakali, zdaj pa morajo v enem mesecu narediti vse, ljudem razložiti, predstaviti vse možnosti, da bodo razumeli in se odločili. Ogromno dela je, povedo na terenu.
Kadri, kadri, kadri
Velik izziv za sistem dolgotrajne oskrbe pa so tudi kadri. »Zaenkrat imamo, kar se tiče institucionalnega varstva in pomoči na domu pokrito vse, celo malo preko normativa,« nam zaupajo v Šmarju pri Jelšah, vendar pa težko načrtujejo za naprej, saj ne vedo, koliko ljudi bo še vstopilo v sistem, kadra pa na trgu ni več.
Dolgotrajna oskrba, tako naši sogovorniki, je najobsežnejša sprememba socialnega sistema po 70-tih letih prejšnjega stoletja. Gre za kompleksne spremembe in težave so tukaj pričakovane in predvidljive. Pa vendar. Gre za sistem, ki ga ni postavila ta vlada, ampak je le zaključila delo preteklih. Že na koncu prejšnjega mandata je bilo bolj ali manj vse nared, da bi se sistem začel izvajati, pa ga je aktualna vlada večkrat zamaknila.
Naročniška vsebina
Ko poslušamo, da dolgotrajna oskrba že deluje, je realnost taka, da deluje to, kar je delovalo že prej, samo da se to zdaj šteje pod enoten dežnik dolgotrajne oskrbe. Ampak pozor, kljub temu, da že pol leta plačujemo prispevek, se skoraj vse storitve dolgotrajne oskrbe še vedno plačujejo iz občinskih proračunov in lastnih žepov uporabnikov in njihovih družin. Čeprav država že pol leta pobira prispevek »na zalogo«.
2 odziva na “Maljevac, 1. 12. je tu, izvedba na terenu pa stoji zaradi zamude z informacijskim sistemom! To je dolgotrajna oskrba v praksi …”
Golobova vlada je za Slovence naredila več slabega, kot dobrega. Zna pa se kititi s tujim perjem in lagati.
Če je že prej, za Dolgotrajno oskrbo, vse pripravila Desna vlada, so Golobovi ves mandat to postavili v “stranski predal”, da se ob koncu vladavine sami s tem pohvalijo. Se hvaliti s tem, da si oviral dolgotrajno oskrbo, pa je res nedostojno in nevredno ponovnega mandata.
Človeku se zdi, da je Maljevac ves mandat spal (oziroma hitel je na ministrstvu zaposlovati MNOŽICO prijateljev) in “pet minut pred polnočjo” se je zbudil in vzel recept iz predala ter se nato začel glasno hvaliti.
Težko pa je razumeti to, da je Maljevac zaposlil več kot 100 prijateljev (veliko jih “dela” od doma) v pisarnah, ne pa negovalcev po domovih, ki se s starostniki res ukvarjajo. Kadra po domovih ni dovolj in zato ostajajo postelje prazne, kar je nedopustno. Tudi za to je kriv Maljevac, ker skrbi samo za prijatelje… Ali kdo ve, koliko prijateljev je zaposlil na svojem ministrstvu???
Lahko vložimo še toliko in toliko denarja, izpilimo birokratski sistem dolgotrajne oskrbe vedno bolj starajoče družbe, na koncu se bo ustavilo pri kadrih. Populacijske škarje se razpirajo. Oskrbovancev bo vedno več, negovalcev vedno manj. To je naša usoda. Ne da se jo popraviti, ker vendno manj potencialnih mater ne more roditi vedno več otrok. Nekatere vlade sicer poskušajo, a z zelo pičlimi uspehi. Npr. Madžarska s svojo davčno politiko ipd. Ne samo Evropa, tudi velik del Azije in LA . Če bomo hoteli ohraniti isti nivo oskrbe in drugih ” pravic” , za katere mislimo, da nam pripadajo, bomo pač morali uvoziti zamorce ali misijonarske nune iz Indije. Adijo ” triglav moj dom”. Kadrovske bazene Balkana smo že dodobra izčrpali, ne samo mi, tudi drugi del gnile in dekadentne Evrope. Romunija je izpraznjena, Bolgarija tudi, Srbija tudi, Bosna tudi, Hrvaška obupuje in uvaža iz kjer koli se še kaj najde, da ne govorimo o Kosovu itd.
Morda bi s pametno stanovanjsko politiko lahko kaj oblažili stanje, a smo na tem področju Slovenci, ( inteligentno, ni kaj) zavozili celo generacijo ( 30 let). In, seveda, levica, ki je že 30+ let na oblasti ni pri tem nič kriva. No, tudi, če bi bila desnica, ne bi bilo bolje.
Komentirajo lahko naročniki