Kdo sme risati po zidovih Ministrstva za kulturo? Je meja med umetnostjo in vandalizmom politična?

28. 12. 2025, 19:10

6 minut branja
Deli

Ponovni pojav nacističnih simbolov na pročelju ministrstva za kulturo je sprožil buren odziv politike in javnosti. Medtem ko ministrica Asta Vrečko dogodek označuje za napad na demokracijo, kritiki opozarjajo na selektivno obravnavo podobnih incidentov v preteklosti.

Incident, ki se je v preteklosti na isti lokaciji že zgodil, je v javnosti znova odprl globoke ideološke razprave o meji med umetnostjo, aktivizmom in kaznivimi dejanji.

Umetniška replika?

Na praznični četrtkov večer je moški po oknih in vhodnim vratih stavbe ministrstva z rumenim sprejem risal nacistične simbole. Med risanjem se je snemal in posnetek objavil na družbenih omrežjih.

Policisti so moškega že prijeli, zoper njega pa vodijo prekrškovni postopek. Glede na objave na družbenih omrežjih naj bi storilec bil digitalni umetnik Nikola Popović.

Ministrica Asta Vrečko je dejanje ostro obsodila in zavrnila kakršne koli interpretacije, da bi šlo pri risanju svastik za umetniško izražanje. Po njenih besedah gre za nedvoumen simbol nacistične ideologije in sovraštva.

Vrečkova je dogodek uvrstila v širši trend naraščanja skrajnega desničarstva v Sloveniji, pri čemer je spomnila na nedavno obglavljenje kipa maršala Tita v Velenju in napade na prostore stranke Levica. »Simpatizerji skrajnih ideologij se ne skrivajo več,« je opozorila ministrica in pozvala k družbeni solidarnosti proti avtoritarnosti.

Dvojni standardi?

Kljub enotni obsodbi vandalizma pa so se v delu javnosti pojavili očitki o nedoslednosti institucij. Kritiki izpostavljajo incident iz junija 2021, ko so se na isti stavbi prav tako pojavile rumene svastike. Takratni posnetki varnostnih kamer so storilce povezovali z območjem Metelkove, v javnosti pa se je omenjala vpletenost aktivista in umetnika Vuka Čosića.

Portal24 ob tem izpostavlja, da takratni dogodek ni bil deležen tako ostre sistemske obsodbe, prav tako pa opozarja na finančne vidike: Čosić in njegova partnerka sta kasneje za svoje umetniško delovanje prejela znatna javna sredstva, med drugim za instalacijo na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. To sproža vprašanja, ali se meja med vandalizmom in »umetniškim performansom« določa glede na politično pripadnost avtorjev.

Zanimiv preobrat v trenutnem primeru predstavlja izjava storilca, ki se je policiji in javnosti predstavil kot “digitalni umetnik”. Ministrstvo takšno oznako odločno zavrača, medtem ko nasprotniki ministrici očitajo selektivno ogorčenje. Po njihovem mnenju država dopušča provokacije, ko te prihajajo z levega političnega pola, medtem ko podobna dejanja na desnici takoj označi za nevaren napad na državo.

Razprava, ki se je razvila ob grafitih na Maistrovi, tako presega zgolj vprašanje vandalizma. Postavlja se ključno vprašanje verodostojnosti institucij in enakosti pred zakonom: ali so moralna obsodba, pravna obravnava in dostop do javnih sredstev odvisni od ideološkega predznaka tistega, ki drži sprej v roki?

Komentar: Teo Petrovič Presetnik
V demokratični družbi se točno ve, kdo je umetnik in kdo desničar

Čeprav situaciji nista povsem identični, izražene kritike niso popolnoma neosnovane.

Naročniška vsebina

Ter dodatna ugotovitev – v zgornji povezavi lahko preberemo, da je Slovenija dedič socialistične tradicije. Morda, a je dedič tudi še kakšne druge tradicije – morda krščanske? In ravno tu leži bistvo – v naši državi (še vedno) poteka ideološki boj za dušo naroda.

Komentirajo lahko naročniki