Katja Kokot, 44-letna poslanka nove parlamentarne stranke Resni.ca, se je kot novinka v parlamentarnih klopeh hitro povzpela do prepoznavnega statusa – kar nekaterim poslancem ne uspe niti v celotnem mandatu. Njena drža – odločna, brezkompromisna, neposredna – polarizira – nekaterim je absolutno všeč, drugim gre maksimalno na živce. A dejstvo je, da je veterinarka po poklicu svojevrstna popestritev slovenske parlamentarne scene, še posebej zaradi odkritega opozarjanja na nekatera zakulisna dogajanja.
Z vodjo poslanske skupine najmanjše parlamentarne stranke smo spregovorili po tem, ko je v javnosti zatrdila, da so bili njeni poslanski kolegi deležni poskusov podkupovanja s “sedem mestnimi številkami”, sama pa je zaradi javnih pritiskov, oziroma “linčev”, kot jih označuje, kazensko ovadila znanega levičarskega aktivista Filipa Dobraniča – Mukija. Kako pojasnjuje njene tovrstne poteze?
Po izobrazbi in tudi celotno vašo poklicno pot ste bili veterinarka, kako je dozorela odločitev za vstop v politiko?
Drži, sem doktor veterinarske medicine in do sedajo sem opravljala delo v svojem poklicu. Odločitev je dozorela ob opazovanju vse bolj nesmiselnih predpisov, ki nam niso samo narekovali dela, ampak so ga že kar omejevali.
Enkrat prideš do tega, da presežeš jamranje in si rečeš, dobro, če ne bo nihče nič rešil, grem pa jaz probat.
Zakaj stranka Resnica, kaj vas je prepričalo pri Resnici?
Resnica je mlada stranka. Prva točka programa je boj proti korupciji. Pa tudi ideja suverenizma. To svobodnjaštvo je meni blizu. Po drugi strani mi ne leži pretirano uokvirjanje delovanja družbe.
Mislim, da če bi ljudem ostalo malo več v žepu in bi država pobrala malo manj, bi bila kakovost našega življenja dosti boljša.
Mesec in pol ste v Državnem zboru. Se je vtis o parlamentu zdaj, ko ga gledate tudi od znotraj, kaj spremenil?
Iskreno sem zelo vesela in hvaležna vsem, ki so mi namenili glas. Že dolgo sem si želela postati poslanka, kandidirala sem tudi že na prejšnjih volitvah. Mislim pa, da je letos največ prispevalo to, da sem ljudem pristopila iskreno in pokazala, da si to res želim.
Tudi danes želim razbiti predstavo, da so v politiki vsi pokvarjeni, da to delajo samo zaradi denarja in da so vsi isti. Hotela sem pokazati, da lahko v politiko pride tudi nekdo izmed navadnih, delovnih ljudi.
Z medijskimi nastopi in objavami na družbenih omrežjih želimo ljudem pokazati, da se da. Upam, da bomo dali zgled in s tem spodbudili še druge, da stopijo v politiko, in da bomo enkrat tudi v parlament pripeljali več zdrave kmečke pameti.
Kaj vaj je najbolj presenetilo v začetku mandata?
S kakšno lahkoto nekateri širijo zlobo naokoli.
Resnica velja v javnosti kot proticepilska stranka, nastala iz protestniškega gibanja proti ukrepom v času epidemije. Koliko to še drži oz. koliko je po vašem mnenju ta ocena točna?
Naša stranka je večjo prepoznavnost dobila tudi v času protestov proti covidnim ukrepom. Z nekaterimi ukrepi smo se strinjali, z drugimi pa ne. Takrat so nas hitro označili za proticepilsko stranko, vendar to preprosto ne drži. Sama imam skoraj polno cepilno knjižico in sem cepljena bolj kot povprečen državljan, vendar vedno po lastni izbiri. Sem veterinarka in sem cepljena tudi proti boleznim, ki se lahko prenašajo z živali na ljudi, proti katerim marsikdo ni. Pa proti klopnemu meningoencefalitisu. Nekaj dodatnih cepljenj pa je tudi posledica potovanj v Azijo.
Če državljanu ponudiš zaščito s cepljenjem, jo ta lahko sprejme ali zavrne. Mi smo proti temu, da se nekoga v nekaj sili. So tudi ljudje, ki cepiv ne prenašajo, ali pa so v dvomih, če želijo takšen poseg v svoje telo. Ampak o nas se je pogosto poročalo napačno. Nenazadnje ima vsako zdravilo kakšne stranske učinke. Še zdravilo proti glavobolu jih ima. Vsak naj se sam odloči, ali sprejme ta riziko.
Trenutno nismo v kaki fazi epidemije. Če pa bi do nje spet prišlo, pa mislim, da je velika prednost, da smo zdaj mi v Državnem zboru. Mi nismo neki ekstremisti, ampak čisto zdravorazumsko razmišljamo.
V stranki imamo tudi številne strokovnjake, med njimi zdravnike, in verjamem, da lahko le z odprto razpravo ter iskanjem kompromisov bolje zastopamo različne poglede slovenske družbe.
Tri poslance Resnice so, kot ste dejali, hoteli podkupiti, tudi z milijonskimi zneski, da bi zamenjali stranko. Ste pričakovali kaj takega, ko ste se podajali v parlament?
Pričakovali smo različne pritiske. Diskreditacij smo bili do neke mere že vajeni, saj smo že več let pod medijsko blokado. Večinski mediji nas niso korektno predstavljali, zato smo kampanjo večinoma gradili prek družbenih omrežij, kjer imamo vsaj delni nadzor nad tem, kako predstavljamo svoja stališča.
Treba je razumeti, da obstajata dve vrsti oblasti. Ena je politična oblast, ki jo ljudje demokratično izvolijo v državni zbor. Druga pa je oblast medijev, ki s svojim vplivom pomembno oblikujejo javno mnenje. Prav ta boj za percepcijo ljudi je danes najtežji.
Nekaj moramo vedeti. Če obstaja v obtoku takšna količina denarja za en glas. Če je nekdo pripravljen to ponuditi, nas diskreditirati, napadati, se moramo vprašati, kam kot družba gremo. Ali smo še res svobodni ali pa smo hlapci sistema, kjer ni več cene za to, da nekdo nadzoruje naše javno mnenje, našo državo.
Je tudi vas osebno kdo poskusil podkupiti, pristopil s kakšno ponudbo?
Še preden se je po volitvah obrnil teden, sem prejela več klicev, res veliko. Sprejela sem prošnjo za srečanje s poslanko Svobode. Dobila sem se z njo na kavi. Ampak takrat ni bilo nobenih ponudb. Presenetil me je morda pritisk k srečanju, potem pa je šlo za čisto prijazen pogovor.
V trenutku, ko smo se pa programsko bolj uskladili s trojčkom okoli NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, pa je ta ista poslanka o meni začela širiti laži na družbenih omrežjih. Nekako sem dobila vtis, »ali boš ubogala, ali pa te bomo napadli«. Meni tak način delovanja ni blizu.
Mene so se lotili drugače, z ekstremno diskreditacijo in širjenjem laži. Prišle so tudi grožnje s smrtjo. Konkretne ponudbe, da bi kaj dobila, če dam glas na drugo stran, pa jaz osebno nisem dobila.
Trije drugi naši poslanci pa so dobili drugačen stik. Pri vseh treh je bil podoben modus operandi. Ampak v fazi, ko še poteka preiskava, ne morem povedati več, ker ne želim ogroziti niti naših poslancev, niti preiskave.
Te informacije pa ste predali organom pregona?
Institucijam, izven te hiše.
Pa zaupate institucijam, da bo zadeva ustrezno preiskana?
Rezultat te preiskave bo dober pokazatelj, v kakšnem stanju je naša država, do katerega nivoja je ugrabljena.
Kako so skozi vaše oči videti razlike med slovensko desnico in levico? Kje je največja razlika med njima?
V Resnici ne maramo teh delitev. Nenazadnje nas je samo dva milijona. Ne razumemo, zakaj oba pola ne moreta najti skupnega jezika.
Ena razlika, ki sem jo opazila, pa se od zunaj običajno ne opazi, spoznaš pa jo, ko si zraven. Na, recimo ji, desni strani se držijo besede. To kar se dogovoriš, velja. Na drugi strani sem vam pa že prej opisala izkušnjo. V redu si, dokler izgleda, da si z njimi, ko pa se odločiš za kakšno drugo možnost, pa se vse spremeni.
Če bi bila vodljiva po njihovo in glasovala tako, kot si želijo, bi bila v redu. Ne držijo besede, da bodo korektni. Tukaj vidim največjo razliko.
Na, recimo ji, desni strani se držijo besede. To kar se dogovoriš, velja. Na drugi strani pa si v redu, dokler izgleda, da si z njimi, ko pa se odločiš za kakšno drugo možnost, pa se vse spremeni.
Je po vašem mnenju Resnica bolj leva ali desna, kam bi jo uvrstili?
Naročniška vsebina
Zakaj podpora mandatarju, vstop v vlado pa ne? Je to zaradi vaših volivcev?
Naročniška vsebina
Lahko v nadaljevanju mandata pričakujemo, da boste sodelovali s koalicijo, ali ne? Obstaja že kak dogovor? Kakšna bo vloga resnice v parlamentu?
Želimo konstruktivno sodelovati pri oblikovanju slovenske politike, tako z eno kot z drugo stranjo. Res pa je, da za zdaj pri drugi še nismo videli kakšnega resnega koraka v tej smeri.
Ostajate pa opozicija?
Če bodo prišli kakšni konstruktivni predlogi, se bomo usedli, jih pogledali in ocenili, ali so skladni z našimi programskimi izhodišči. O tem bodo odločali tudi naši strokovni sveti in organi stranke. Nismo se zacementirali v nobeno vnaprej določeno rešitev.
Tudi kot poslanci imamo določeno svobodo odločanja, zato se lahko zgodi, da bomo včasih glasovali različno, tudi znotraj poslanske skupine. Zastopamo namreč zelo različne volivce iz različnih okolij in delov Slovenije, zato moramo upoštevati tudi njihove konkretne interese in potrebe. Zaradi tega ne bomo vedno nastopali popolnoma homogeno, tudi znotraj poslanske skupine ne.
Kako stabilna je po vašem mnenju nastajajoča vlada in kakšno tveganje zanjo predstavlja to stanje Resnice?
Nevarnosti ne vidim, saj se je že doslej pokazalo, da smo zelo prilagodljivi sogovorniki in konstruktivni partnerji pri oblikovanju zakonodaje. Tudi naše predloge sprejemajo odprto in premišljeno. Nič se ne sprejema na hitro, ampak skozi več sestankov in usklajevanj. Če se bo spoštovalo koalicijsko pogodbo, ki je trenutno na mizi, mislim, da večjih težav ne bi smelo biti.
Ste prebrali koalicijsko pogodbo?
V ključnih izhodiščih se strinjamo. Menim, da je program dobro zastavljen, predvsem na področju davčne razbremenitve podjetij in ljudi ter zagotavljanja več svobode posameznikom. Tudi sami zagovarjamo manj pretirane regulacije in manj obremenjevanja ljudi s strani države.
Pomembno se nam zdi tudi spodbujanje mladih družin ter velike spremembe na področjih, kot je kmetijstvo, ki mi je še posebej blizu.
Se pravi ne gre za to, da bi bila v koalicijski pogodbi kakšna točka, zaradi katere ne bi šli v koalicijo?
Ne, takšne točke ni. Gre predvsem za razvojna programska izhodišča za Slovenijo, torej za skupen okvir in usmeritve koalicijskih strank. Konkretna zakonodaja pa je potem vedno predmet dodatnih usklajevanj in prilagajanj.
Torej se boste glede vsakega zakona pogajali s koalicijo za podporo?
Sama temu ne bi rekla nujno pogajanje, bolj prilagajanje.
Ko govorimo o konkretnih zakonih – prvi zakon, ki ga je novi parlament sprejel, je bil interventni zakon, sindikati pa so že zbrali prvi del podpisov za referendum. Kako razumete delovanje sindikatov v odnosu do tega zakona?
Mislim, da smo edina država na svetu, kjer sindikati zbirajo podpise, ker želijo višje davke. Samo to bom rekla. Verjetno smo tudi edina država na svetu, kjer sindikati zbirajo podpise pri upokojencih, ker želijo obdržati nek davek na dolgotrajno oskrbo, ki sploh ne deluje.
Naročniška vsebina
Pa je bilo to nujno narediti v omnibusu? Ne bi bilo bolj demokratično, da bi se o vsakem ukrepu pogovarjali ločeno, ko bo vlada že sestavljena, kot vam očita bodoča leva opozicija?
Ste spremljali dogajanje leta 2022, ko je zdaj odhajajoča koalicija sprejela omnibus za odpravo škodljivih posledic Janševe vlade? Tisti omnibus je odprl še veliko več zakonov. Pritoževanje z njihove strani, da to zdaj ni v redu, mi izpade tragikomično.
Pred dnevi smo lahko videli protest tako imenovane civilne družbe pred državnim zborom. Med bolj izpostavljenimi je bil tudi Filip Dobranić, ki je ob imenih nekaterih poslancev, predvsem iz vrst Resnice in Demokratov, javno pozival k pritisku na vas. Odločili ste se za ovadbo. Se vam ne zdi, da je to poseg v svobodo govora?
V pravu velja načelo sorazmernosti. To pomeni, da nobena človekova pravica, tudi pravica do svobode govora, ni neomejena. Omejena je tam, kjer poseže v pravice drugega – v njegovo dostojanstvo, varnost ali možnost normalnega opravljanja funkcije.
Pri tem ne gre za izoliran dogodek ali zgolj mirno naštevanje imen. Šlo je dobesedno za poziv k linču. Pred tem smo že prejemali grožnje, tudi grožnje s smrtjo, sama sem jih dobivala celo na dom. Ko potem v takšnem kontekstu nekdo pred množico ljudi javno z zvočnikom poziva k pritiskom na konkretne poslance, to po mojem mnenju dodatno stopnjuje že obstoječo atmosfero sovraštva. In prav to se je zgodilo – grožnje, sovražni govor in pritiski so se po tem še povečali.
Ko to postavimo še v kontekst, tega, da so bili najprej prijazni do nas, potem so nas hoteli podkupiti, nato so začeli z grožnjami, ki jim je sledil javni linč. Kaj je naslednje, vas vprašam.
Če jaz kot posameznica nimam nobene pravice, potem se moramo vprašati, v kakšni državi zares živimo.
Pritisk v demokratični družbi razumem drugače: da poslancu pišeš, ga pokličeš, argumentirano predstaviš svoje stališče in skušaš prepričati z argumenti. Vse ostalo je neka anarhija, izsiljevanje. Ko pa se ustvarja javni linč in ozračje zastraševanja, to ni več normalen demokratični dialog.
Če se nek nevladni inštitut ukvarja s politično agitacijo za točno določeno politično stranko, ali opcijo, to ni več družbeno koristno ravnanje. To je potem podaljšek te politične opcije. Če so torej privrženci neke stranke ne vem, zakaj se kar ne včlanijo, kandidirajo na volitvah in se vključijo v delo v Državnem zboru.
Nekdo te ljudi plačuje, da stojijo tam zunaj. To je točno tisto, o čemer sem govorila na začetku, da imamo še eno oblast, ki ustvarja javno mnenje. S tem fenomenom se moramo kot družba spopasti.
Jaz pač ne dovolim, da se mi grozi na tak način. Sama verjamem v pravno državo in upam, da bodo v skladu s tem, kar smo predložili tudi ukrepali.
Na kak način pričakujete ukrepanje?
Mi smo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, tako da v bistvu nismo se mi na noben način dotaknili svobode govora, kot lahko vidite. Ampak dejansko smo tekom, torej tudi te same prijave, dokazali, da dejansko je šlo do spodbujanja nestrpnosti do nas poslancev.
Kje vidite največje izzive oziroma pasti za prihodnjo vlado? Verjamete, da lahko glede na dosedanje sodelovanje in komunikacijo koalicija mandat tudi uspešno pripelje do konca? In na katerih področjih bodo po vašem mnenju največji preizkusi za nastajajočo koalicijo?
Jaz bom rekla tako: če teh stvari ne bomo uspeli spraviti pod nadzor – govorim o različnih vidikih globoke države – pritiskih, izsiljevanjih, podkupovanjih, in podobnih vplivih – potem ne bo težav imela samo ta koalicija, ampak tudi vsaka prihodnja vlada.
Če bi koalicija na neki točki razpadla – si predstavljate sodelovati s koalicijo Roberta Goloba ali koga drugega iz Svobode ali bi vam bile bližje predčasne volitve?
O tem bi se vsekakor odločal svet stranke, če bi do tega prišlo. Meni osebno so vsekakor bližje v tem primeru predčasne volitve.
Komentirajo lahko naročniki