Ekonomist in profesor Jože P. Damijan je na svojem blogu objavil analizo včerajšnjih parlamentarnih volitev.
Njegova diagnoza je jasna: Slovenija je doživela strukturni premik volilnega telesa. Če so leta 2022 dominirale stranke leve sredine, podatki za leto 2026 kažejo na močno prevlado desnosredinskega bloka. Po Damijanovem mnenju rezultat ni presenečenje, temveč pričakovana reakcija na politike pretekle vlade.
Damijan izpostavlja dramatično spremembo v številu glasov in mandatov. Medtem ko je leva sredina leta 2022 uživala podporo 57,3 % volivcev, se je ta leta 2026 stopila na 47,5 %.
Največji udarec je doživela stranka Svoboda, ki je kljub pripojitvi strank LMŠ in SAB izgubila več kot 150 tisoč glasov. Na drugi strani je strategija desnice obrodila sadove: SDS je okrepila svojo bazo, Logarjevi Demokrati so uspešno nagovorili sredino, koalicija NSi, SLS in Fokusa pa je prav tako zabeležila rast.
Damijan meni, da volilni izid odraža širše nezadovoljstvo z dosedanjimi politikami, ki jih označuje kot pretirano usmerjene v prerazdeljevanje in regulacijo. Volivci naj bi se po njegovi interpretaciji bolj nagibali k politikam, ki poudarjajo konkurenčnost, produktivnost in investicijsko privlačnost države.
Glede oblikovanja vlade Damijan ocenjuje, da ima levosredinski blok malo možnosti za sestavo stabilne koalicije, medtem ko je bolj verjeten scenarij vlade pod vodstvom desnosredinskih strank.
Na področju ekonomskih politik pričakuje večji poudarek na razvoju, podjetništvu in zmanjševanju regulacije, pa tudi drugačen pristop k socialnim politikam, ki naj bi bil bolj vezan na fiskalno vzdržnost. Omenja tudi možne spremembe pri energetiki in infrastrukturi, vključno s pospeševanjem velikih projektov.
Damijan ne skriva, da premik v desno prinaša tudi manj prijetne posledice: več protiimigracijske retorike, manj pluralnosti v javnih medijih in porast “provojnih ter procionističnih politik«”.
“Hudič je, da v Sloveniji ne moreš imeti večinske sredinske prorazvojne in liberalne vladne koalicije, pač pa vedno izbiramo zgolj med manjšim zlom,” zapiše ekonomist in doda, da ostaja optimist – čez štiri leta bo priložnost za popravni izpit.
Komentirajo lahko naročniki