Lani je bila na portalu Iskreni.net kot prvoaprilska šala objavljena novica o tem, da bodo začele vse družine v Sloveniji dobivati enak otroški dodatek za vse otroke. In sicer 84 evrov na otroka ne glede na to, kakšen je zaslužek njegovih staršev in kateri otrok po vrsti je.
Šala je povzročila kar nekaj zgražanja in tudi strahu. Videti je, da imamo v slovenskem prostoru zelo nejasno predstavo, kaj je otroški dodatek in čemu je sploh namenjen.
Otroški dodatek kot socialni korektiv?
Otroški dodatek bi namreč moral biti del družinske in ne socialne politike. V tujini je to običajno ločeno, pri nas pa močno pomešano. To, da je otroški dodatek povezan s tem, da “nimamo denarja”, in ne s tem, da “imamo otroke”, je precej nesmiselno, toda za našo mentaliteto očitno sprejemljivo.
Tako praksa kot preprost izračun pokažeta, da bi bile na boljšem vse družine, razen tiste z večjim številom otrok in najnižjimi dohodki. Toda to bi morala reševati sociala in ne družinska politika.
Sosedje, ki enako cenijo vse otroke
Naročniška vsebina
Sedanji sistem spodbuja tudi prikrivanje dejanskega premoženjskega stanja in delo na črno. Kot da je državni v interesu, da državljani nekaj skrivajo pred njo in imajo slabo vest. Potem tudi lažje zamižijo na eno oko, ko oblast sama kaj skrije in državni denar odteka neznano kam.
Najbrž ne veste, a v Sloveniji de facto že imamo univerzalni otroški dodatek
Iz zgoraj zapisanega bi morda lahko sklepali, da smo pač na nekem nivoju še vedno socialistična država, kar se tiče družinske politike in da to olajša življenje vsaj tistim, ki jim (po tuji ali lastni krivdi) ni postlano z rožicami.
Toda obstaja resnica, ki je bolj hecna in bolj bizarna kot najbolj prvovrstna prvoaprilska šala.
V Sloveniji že imamo univerzalni otroški dodatek. Res! Že leta in vsak otrok je mesečno s strani države deležen med 110 in 120 €. Ne glede na to iz kakšne družine prihaja in koliko zaslužijo njegovi starši.
Naročniška vsebina
Okoli riti v žep
Vse lepo in prav. Je torej naša država pač samo nekoliko sramežljiva glede tega, kako zelo napredna in ne diskriminatorna je pri obravnavi vseh otrok? Ne bi torej morali biti vsi zadovoljni?
Lahko bi bili vsi zadovoljni, če ne bi za ta socialno-ekonomski manever, morali eni in drugi starši zadovoljiti in vzdrževati cele vojske birokratov. Zakaj so vse vloge, vsa dokazila, odločbe, vse računovodske storitve, vsi izračuni, vse pritožbe … če je končni rezultat enak? Ali pa je to zgolj predstava za javnost, vsakokrat drugačno javnost. Da lahko rečemo tistim, ki nimajo, da dobijo več kot drugi in tistim, ki imajo, da jim vzamemo manj kot bi jim lahko?
Včasih se resnično zdi, da državljani obstajamo zaradi države in ne država zaradi državljanov.
En odgovor na “Je dozorel čas za univerzalni otroški dodatek? Kaj pa, če ga že imamo, in tega sploh ne vemo?”
In vendar se ne morem strinjati z ‘ugotovitvami’, saj se omejujejo le na dve področji, ne upoštevajo pa še marsičesa. Npr. prispevkov, ki jih država – zagotovo ne vsem otrokom v enakem znesku – zagotavlja tistim, ki so v vrtcu in/ali raznih obšolskih dejavnostih (take in drugačne šole, tečaji ipd.). Zagotovo ‘brezplačni vrtci’ niso zastonj, pa naj se še tako lepo sliši – pa se znesek, ki ga država (posameznim otrokom) za to ‘donira’, nikjer ne upošteva kot ‘dodatek k otr. dodatku’ …
Prav tako niso v takih ‘dokazih enakovrednosti’ upoštevana npr. znatna nadomestila za bolniško odsotnost staršev zaradi bolezni otrok. Teh stroškov ‘država’ nima v primerih, ko bolne otroke neguje mama, ki ni zaposlena (torej: za enako delo država nekaterim staršem ‘plačuje’, drugim pa ne).
Komentirajo lahko naročniki