Priznani zdravnik in kolumnist dr. Alojz Ihan v kolumni za Delo ostro kritizira trenutne poskuse zdravstvene reforme. Opozarja, da so čakalne vrste v Sloveniji dejansko načrtovan del sistema, ki služi kot finančni amortizer, medtem ko bolniki ostajajo ujetniki birokratskih paradoksov.
Ihan uvodoma izpostavlja, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZD) ni prava reforma, temveč zgolj poskus urejanja delovnopravnih razmerij. Prava sistemska sprememba bi se morala zgoditi pri Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Trenutna zakonodaja namreč Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogoča, da pobira prispevke, ne da bi bil pravno zavezan zavarovancem v resnici zagotoviti storitev v dopustnem času.
Ihan analizira predlog dr. Dušana Kebra, da storitev, ki so v javni »košarici pravic«, državljani ne bi smeli plačevati samoplačniško. Ihan to poimenuje kebrovski paradoks:
- Storitev je birokratsko umeščena v košarico in s tem velja za »zagotovljeno«.
- Ker je »zagotovljena«, se sili v javni sistem, kjer pa so vrste nedopustno dolge.
- Rezultat je birokratska zvijača, ki bolniku onemogoča hitro pot do zdravja, hkrati pa ga sili v plačevanje prispevkov za storitev, do katere v realnem času ne more priti.
Ena najmočnejših trditev zapisa je, da so čakalne vrste namerno vgrajene v sistem. V času gospodarskih kriz ali finančnih primanjkljajev sistem ne bankrotira zaradi tožb bolnikov, ker preprosto ni pogodbeno zavezan k realizaciji storitve. Namesto bankrota sistem bolnike »pusti pred vrati« – v čakalnih vrstah. Tako »sistem« preživi brez večje škode, medtem ko posamezni bolniki nepravično trpijo ali se jim celo usodno poslabša zdravstveno stanje.
Ihan zaključuje, da je slovensko zdravstvo že od osamosvojitve razumljeno kot proračunski strošek, ki ga je treba čim bolj omejiti. Namesto poštenega odnosa do zavarovancev, kjer bi košarica pravic odražala realne zmožnosti financiranja, se raje vzdržuje videz populističnih obljub o »vsem dostopnem zdravstvu«, ki pa v praksi generira vzporedni samoplačniški sistem in dolge čakalne dobe.
Preberite še:
Tako Golobovo »reševanje javnega zdravstva« dejansko vodi v njegovo čisto privatizacijo
Komentirajo lahko naročniki