»Krepitev javnega zdravstvenega sistema je glavna prioriteta te vlade,« je eden najpogostejših stavkov predsednika vlade Roberta Goloba v tem mandatu. Pomemben ni zato, ker bi dejansko držal – o njegovi resničnosti boste lahko po prebranem tekstu presojali sami. Pomemben je, ker na zdravstvu stoji in pade Golobova vlada, z njo pa še en mandat takšne politike vodenja Slovenije.
Prav zato se glavni boj za interpretacijo tega, ali Golob javni zdravstveni sistem rešuje ali pa ga vodi v prepad, bije na plečih zdravnikov. Napovedi, da bodo ti, če bo sprejeta Golobova novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, zapuščali javni zdravstveni sistem, se namreč v praksi tudi uresničujejo. Javno zdravstvo zapuščajo tako dolgoletni uspešni direktorji zdravstvenih domov, maksilofacialni kirurgi, ortopedi, pediatri, radiologi, celo družinski zdravniki. In to ne kar eni, temveč (do sedaj) javno ugledni strokovnjaki z izjemnimi strokovnimi in znanstvenimi referencami. Ljudje, za katerimi stojijo množice hvaležnih pacientov, ki jim sedaj, ko so se znašli pod pogromom oblasti, javno in zasebno izražajo svojo podporo.
Vse to seveda za Goloba in njegovo intepretacijo tega, kaj počne z javnim zdravstvom, predstavlja velik problem. Vse manj ljudi namreč kupi medijske naslove v stilu: UKC Ljubljana zapuščajo trije ortopedi, a to ne bo vplivalo na izvajanje programa. Blef namreč začutijo tudi na lastni koži, ko jim odpadajo že dogovorjene operacije ali pa se jim datum zamika za več mesecev ali let.
Preobrat: Golobovi se ne sklicujejo več na “učinkovitost” reforme, temveč na “pohlep zdravnikov”
Če smo pozorni, strategija Golobovih pri branjenju svojega mesarjenja po javnem zdravstvu ni več zatrjevanje, da bo po novem boljše, ali pa izboljšanje premikajo v nedoločljivo prihodnost. V tem kontekstu je državna sekretarka z Ministrstva za zdravje v četrtkovi Tarči celo dejala, da so čakalne vrste »manjši del problema javnega zdravstva«.
Tragikomična izjava Golobove državne sekretarke.
“En manjši del problema v 🇸🇮 javnem zdravstvu so tudi čakalne dobe.”,
In tile bi še en mandat. pic.twitter.com/QVMLk8Zx7C
— Albin Vrabič (@AVrabic) January 8, 2026
Namesto tega zdaj za neizbežno slabšanje razmer Golobovi krivijo »pohlep zdravnikov«, ki javno zdravstvo zapuščajo, češ da »dajejo prednost denarju pred vsem ostalim« (vir:Tarča):
Golob obtožuje zdravnike pohlepa pic.twitter.com/wx6uS9Tgt5
— Spremljamo (@spremljamo_tw) January 10, 2026
In to jim očita nekdanji direktor paradržavnega podjetja na čelu katerega je zaslužil dobrih 35 tisoč evrov bruto mesečno, kar je skoraj desetkratnik plače zdravnika v javnem zdravstvu! Pa zdravi in rešuje življenja ljudi, ne pa preprodaja elektriko. In če ti zdravniki popoldne pri zasebniku koncesionarju opravijo še nekaj več pregledov, pozdravijo še nekaj več ljudi in skrajšajo čakalno vrsto, je to moralno zavržno, ker sproti še nekaj zaslužijo?!
Pohlep zdravnikom očita nekdanji direktor paradržavnega podjetja na čelu katerega je zaslužil dobrih 35 tisoč evrov bruto mesečno, kar je skoraj desetkratnik plače zdravnika v javnem zdravstvu!
Omejevanje dela koncesionarjev pomeni manj brezplačnih storitev za paciente in daljše čakanje nanje …
V kakšne absurde gredo Golobovi ukrepi in njihovo zagovarjanje, poglejmo na primeru določila, da koncesionarji nekaterih otropedskih operacij ne bodo več smeli opravljati po realizaciji, temveč omejeno število. Za koncesionarja Arbor Mea, kjer je tudi operiral v novomeški bolnišnici odpuščeni dr. Gregor Kavčič, to pomeni le še 150 namesto 1000 operacij, ki jih je priznani ortoped v prostem času tam opravil lani.
»To je izredno slabo za bolnike,« je v Tarči dejal Kavčič in dodal, da »ne vidi razloga za tak ukrep.« Voditeljica mu odgovori, da »bodo dobički zasebnikov manjši,«, Kavčič ji začudeno odvrne: »Pomembni so ljudje, zdravstvo je zaradi ljudi, ti čakajo na operacijo dve leti, zakaj se omejuje pravica ljudi do zdravljenja?!?«
— Spremljamo (@spremljamo_tw) January 10, 2026
Zgornji dialog, oz. pripomba voditeljice, odlično ponazarja mispercepcijo in jedro manipulacije z javnim in zasebnim zdravstvom v Sloveniji. Po realizaciji so s strani ZZZS plačane praviloma tiste storitve, kjer so čakalne vrste še posebej dolge. Vsi v javni zdravstveni mreži, tako javni zavodi (bolnišnice) kot koncesionarji dobijo storitev (operacijo, pregled …) plačano v enakem znesku, le da koncesionar iz tega financira še lastno infrastrukturo in opremo, državni bolnišnici pa to tako ali drugače pokrije država (zgradi nov objekt, pokriva minus v proračunu ipd). In kljub temu so koncesionarji sposobni obdelati več pacientov, bolj organizirano, hitreje in imajo še dobičke. In »problem« tukaj ne bi smeli biti dobički koncesionarjev, temveč manjša storilnost in izgube bolnišnic ob enakih sredstvih.
Zaradi zavisti, da koncesionarju ob učinkoviti organizaciji dela in hkrati boljšemu plačilu medicinskega osebja ostane še nekaj denarja, pa država omeji število zdravstvenih storitev, ki jih ta lahko opravi. Ubija torej konja, ki vleče, breme pa nalaga na kljuse, ki komaj nosi samo sebe. Posledica je jasna – v primeru dr. Kavčiča 850 operacij letno manj in prav toliko pacientov, ki bodo v bolečinah čakali dlje. In ne pozabimo – tako javni zavodi kot koncesionarji so del javnega zdravstvenega sistema.
… zaradi česar prosperirajo čisti zasebniki v zdravstvu
In zdaj pridemo do bistva, ki po naši oceni motivira početje aktualne oblasti, saj ni verjetno, da vsega opisanega ne bi razumeli. Največji profiterji tovrstnih omejitev dela v javni zdravstveni mreži so v resnici čisti zasebniki v zdravstvu.
Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov.
Zdravniki, ki pa v javni zdravstveni mreži ne smejo več popoldansko pogodbeno delati preko s.p.-ja, temveč v bistveno bolj davčno obremenjenih oblikah (z 61 % efektivno davčno obremenitvijo), pa popoldanskega dela bodisi ne bodo več počeli, ali pa ga bodo opravljali pri čistih zasebnikih, saj omejitev dela za s.p-je na prostem trgu ne velja. Zdravstvenega kadra tako čistim zasebnikom ne bo zmanjkalo.
Vse to pa dejansko vodi v čisto privatizacijo zdravstva po ameriškem zgledu. Ironija je, da Golob ljudem, s pomočjo razpihovanja ideoloških usedlin socializma ter ljudskega nerazumevanja ločnic med javnim, državnim in zasebnim, pod pretvezo reševanja javnega zdravstvenega sistema, tega v resnici minira.
Ali to počne nevede ali nalašč, ocenite sami. A poznavajoč kapitalsko interesno zaledje, ki kupuje in krepi samoplačniške zasebne kapacitete v zdravstvu, narašča število tistih, ki menimo, da pri Golobovi zdravstveni politiki ni naključij.
Komentirajo lahko naročniki