Po dolgih 25 letih “krvi, znoja in solz” so države članice Evropske unije v petek končno podprle sporazum z blokom Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj). Gre za največji trgovinski dogovor v zgodovini EU, ki bo ustvaril območje prostega trga za več kot 700 milijonov ljudi in odpravil več kot 90 odstotkov carin na izvoz iz EU.
Gospodarski učinek dogovora je po ocenah Evropske komisije razmeroma skromen: do leta 2040 naj bi sporazum k skupnemu BDP EU prispeval 77,6 milijarde evrov oziroma okoli 0,05 odstotka. Kljub temu je bil politični boj za njegovo potrditev izjemno oster in je razdelil države članice ter evropsko javnost.
Kdo so po oceni Politica zmagovalci in kdo poraženci dogovora?
Zmagovalci
Giorgia Meloni
Italijanska premierka je iz pogajanj izšla kot ena največjih političnih zmagovalk. Z grožnjo, da se bo pridružila francoskemu nasprotovanju sporazumu, je izsilila dodatne zaščitne ukrepe za italijanske kmete ter obljube o novem financiranju kmetijstva. Rim je v zameno podprl dogovor, Melonijeva pa je doma lahko sporazum predstavila kot uspešno obrambo nacionalnih interesov in še en dokaz politične spretnosti na evropskem parketu.
Nemška avtomobilska industrija
Za nemške proizvajalce avtomobilov, kot sta Volkswagen in BMW, sporazum pomeni lažji dostop do latinskoameriških trgov. Čeprav se bodo carine zniževale postopno in z določenimi ugodnostmi za električna vozila, Mercosur odpira nove izvozne priložnosti sektorju, ki se v Evropi že dalj časa sooča z upočasnitvijo rasti.
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije je po letih usklajevanj uspela zbrati potrebno večino za potrditev dogovora, kar krepi položaj Bruslja na globalnem prizorišču. Sporazum kaže, da EU kljub notranjim delitvam še vedno zmore sklepati velike mednarodne dogovore in igrati aktivno vlogo v svetovni trgovini. A zmaga je bila draga: Komisija je morala evropskim kmetom obljubiti kar 45 milijard evrov subvencij.
Evropski kmetje (vsaj delno)
Čeprav so bili kmetje med najglasnejšimi nasprotniki sporazuma, dogovor vključuje stroge kvote za uvoz južnoameriškega mesa in zaščito evropskih geografskih označb, kot so parmezan in francoska vina. V kombinaciji z obsežnimi subvencijami to pomeni, da posledice za evropsko kmetijstvo morda ne bodo tako katastrofalne, kot so sprva opozarjali protestniki.
Poraženci
Emmanuel Macron
Francoski predsednik je doživel odmeven politični poraz. Kljub vztrajnemu nasprotovanju in poskusom, da bi oblikoval blokado skupaj z drugimi državami, mu ni uspelo ustaviti sporazuma. Doma se Macron sooča z močnim odporom kmetov, na evropski ravni pa je izgubil vpliv, ki bi mu omogočil preobrat v zadnjem trenutku.
Donald Trump
Sporazum predstavlja simbolni poraz za ameriški pristop k trgovini, ki temelji na pritiskih in bilateralnih dogovorih. EU–Mercosur krepi vezi med Evropo in Latinsko Ameriko ter posredno utrjuje položaj voditeljev, kot je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je do dogovora prišel z dolgoročnim diplomatskim potrpljenjem.
Kitajska
Dogovor ogroža kitajski vpliv v Latinski Ameriki, kjer je Peking v zadnjih desetletjih močno razširil trgovinske in naložbene povezave. EU si z Mercosurjem prizadeva ponovno osvojiti del trga v panogah, kot so avtomobilska industrija, strojništvo in letalstvo, ter okrepiti politične vezi z državami regije.
Amazonija
Največji poraženec pa bi lahko bila narava. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo povečano povpraševanje po južnoameriški govedini spodbudilo nadaljnje krčenje amazonskega pragozda. Čeprav sporazum vključuje zaveze k preprečevanju nezakonitega krčenja gozdov in spoštovanju pariškega podnebnega sporazuma, ostajajo skrbi glede dejanskega izvajanja teh varovalk.
Komentirajo lahko naročniki