V času vlade Roberta Goloba se je skupno število delovno aktivnih v Sloveniji povečalo z okoli 920 tisoč na 938 tisoč. Kot podrobno pišejo na portalu Forbes Slovenija, pa podrobnejši pogled pokaže bolj razgibano sliko: rast zaposlenosti ni enakomerno razporejena med javnim in zasebnim sektorjem ter posameznimi dejavnostmi.
Javni sektor se je po kazalniku opravljenih ur od začetka Golobovega mandata povečal za približno 8.600 zaposlenih, največ v zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju. Rast je bila zaznana tudi v ožji državni upravi, kjer se je število zaposlenih povečalo s 15.180 na 16.751, pri čemer ministrstvo za javno upravo del povečanja pripisuje statističnemu prenosu zaposlenih, ki so bili že prej vključeni v izvajanje evropske kohezijske politike.
V zasebnem sektorju se je število delovno aktivnih prav tako povečalo, in sicer s 674 tisoč na 682 tisoč. Kljub temu podatki kažejo, da se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih v času mandata zmanjšala, čeprav je skupna raven zaposlenosti še vedno višja kot pred pandemijo oziroma leta 2019.
Največji padec števila delovnih mest v industriji je bil zaznan v proizvodnji motornih vozil, električnih naprav in pohištva, medtem ko je farmacija pridobila približno tri tisoč delovnih mest, predvsem zaradi naložb Krke, Sandoza in Novartisa. Skupno se je v predelovalnih dejavnostih kljub rasti v nekaterih panogah število delovnih mest zmanjšalo za okoli štiri tisoč, GZS pa opozarja, da je v zadnjih treh letih upad v predelovalnih in zaposlovalnih dejavnostih znašal več kot šest tisoč delovno aktivnih.
Komentirajo lahko naročniki