Ob cijazenju z avtomobilom in čakanju v kolonah na naših avtocestah marsikdo najbrž pomisli, kakšne alternative avtomobilskemu prevozu sploh obstajajo. Bi se dalo recimo iz Murske Sobote do Kopra priti v doglednem času in ne prevelikih stroških še kako drugače, privarčevati na času in živcih ter vmes morda doživeti še kaj zabavnega?
Pogledali smo, koliko časa in denarja bi vam vzelo, če bi se na delovni dan preko Slovenije v službo odpravil z alternativnimi možnostmi: zasebnim letalom, helikopterjem, vlakom, kolesom in pa kolesom z motorjem, legendarno “štirko”. Z avtom prideš v dobrih treh urah – če seveda ne obtičiš v koloni, kar potovanje podaljša tudi za pol ure ali več. Kaj pa z drugimi prevoznimi sredstvi?
Vsako leto nastopijo obdobja, ko slovenski vozniki vedno znova ugotavljajo, da je z našim avtocestnim križem dejansko križ. Letos se je to zgodilo nekoliko prej, z nekoliko več gradbišči, nekoliko več napetimi živci in z že znanim občutkom, da se je država spet spremenila v eno samo počasno kolono.
Na Štajerki se voznik ne odloča več med levim in desnim pasom, ampak med čakanjem na avtocesti in begom na lokalne ceste, kjer ga potem pričakajo traktorji, semaforji, krožišča, navigacijski optimisti in še sto drugih voznikov z isto genialno idejo.
Na zahodu države nič bolje. Primorska avtocesta pri Postojni je v zadnjih tednih postala prometni eksperiment, v katerem nihče več ne ve, ali je večja težava gradbišče, zastoji pred njim ali vozniki, ki v koloni odkrijejo svojo notranjo nervozo. Na približno 15-kilometrskem odseku mimo Postojne se je v dveh mesecih zgodilo 47 nesreč, kar je številka, ki bi morala zveneti kot alarm, ne kot še ena opomba v prometnem poročilu. In ko se en tak odsek zabaše, se ne zabaše samo Postojna. Zabaše se pol države, skupaj z vsemi njenimi obvozi, priključki in iluzijami, da bo “mogoče šlo pa danes malo bolje”.
Najboljši del pa šele prihaja. Pred nami so dnevi, ko imajo okoliške države praznike in ko se sever Evrope tradicionalno spomni, da Jadran obstaja. Vnebohod, binkoštni prazniki, potem še telovo – prometni zemljevid Slovenije bo zagotovo žarel rdeče. Mi pa bomo, kot vsako leto, presenečeni ugotavljali, da se turisti po naših cestah vozijo ravno takrat, ko imajo prosto, da tovornjaki ne izpuhtijo sami od sebe in da gradbišča na avtocestah ne postanejo širša samo zato, ker si mi tega želimo.
Kaj pa, če bi iz Murske Sobote v Portorož potovali z letalom, helikopterjem, kolesom ali legendarno “štirko”?
Ker pa od čakanja v koloni človek ne postane ne pametnejši ne boljši voznik, bomo v nadaljevanju poskusili nekaj drugega. Malce zares in precej za hec bomo poiskali rešitve, kako se uspešno izogniti avtocestni gneči – ali vsaj kako si med tem, ko se ji ne moremo izogniti, raje malce nasmejemo.
Za 14.5., torej na Vnebohod, ki je pri nas delovni dan, v okoliških državah pa praznik, smo za izmišljenega Antona izbrali, da se mora na delo peljati iz Murske Sobote do Kopra. Če bi se na pot podal z bencinskim Cliom generacije V, bi po podatkih portala Via Michelin 284 kilometrsko pot premagal v 2 urah in 49 minutah. Seveda merjeno ob 20h zvečer.
Pričakovano dlje bi trajalo ob 7. uri zjutraj, ko bi za pot potreboval 3 ure 5 minut. Poskusili smo še v petek popoldne ob 13:30 in vožnja bi trajala 3 ure in 19 minut.
Ob tem bi poleg stroška za vinjeto pri 16 evrih, plačal še 29,8 evra za bencin pri slovenski ceni 95 oktanskega bencina, ki je trenutno pri 1,698 za liter.
1. Z zasebnim letalom: Murska Sobota → Maribor → Portorož
Kaj pa, če bi potreboval samo priti do Mariborskega letališča in bi nato na pot odšel z zasebnim oziroma čarterskim letom? V tem primeru bi bilo primerno za izstopno točko Letališče Portorož.
Če bi se zadovoljil s športnim letalom Cesna 172, bi polet med Mursko Soboto in Portorožem stal približno med 500 in 1.000 evri. Let bi trajal dobro uro in pol, torej precej manj kot vožnja po praznično zamašeni primorski avtocesti.
Javno objavljene ponudbe za Slovenijo navajajo približno 1.850–3.700 €/uro za turboprop oziroma zelo lahko letalo. Za enosmerni zasebni let bi se realno večina ponudb za večja letala verjetno gibala okoli 4.000–6.000 €.
Zakaj tako “drago” za tako kratko relacijo? Maribor–Portorož je zračno približno 195 km, sam let bi trajal približno 40–55 minut, vendar se pri čarterju običajno ne zaračuna samo dejanski čas v zraku. Ponudniki pogosto upoštevajo minimalni obračunski čas, pripravo letala, posadko, handling, letališke pristojbine, morebitno čakanje in predvsem repositioning, če letalo ni že v Mariboru.
2. Letalo z redno linijo: Murska Sobota → Gradec → Trst → Koper
Gradec ima leta 2026 kar soliden nabor rednih letov: Frankfurt, München, Dunaj, Zürich, Düsseldorf, Berlin, Hamburg, Istanbul, London in sezonske turistične destinacije. Letališče Gradec je za poletni vozni red 2026 objavilo okoli 35 destinacij, redne povezave pa med drugim vključujejo Frankfurt 27-krat tedensko, München 20-krat tedensko, Dunaj 11-krat tedensko in Zürich do 7-krat tedensko.
Gradec–Trst kot neposredna uporabna redna linija seveda ne obstaja. Zato bi naš Anton moral leteti prek vozlišča, npr. Gradec → Frankfurt/München/Dunaj → Trst. Na izbrani dan je najboljša varianta Dunaj, preko katerega bi v Trst potoval 10ur in 55 minut ter porabil kar 364 eurov. S tem, da v to še ni vključena pot iz Murske Sobote do Gradca in od Trsta do Kopra.
4. Letalo z redno linijo: Murska Sobota → Gradec → Benetke → Koper
Nekoliko bolje bi Antonu šlo, če bi Iz Gradca letel na letališče Marco Polo v Benetkah.
Dobra stvar je, da je letališče Gradec dosegljivo z vlakom: železniška postaja je približno 300 m od terminala, povezave pa vodijo do Graz Hauptbahnhof ali Spielfeld-Straß. SŽ posebej navaja možnost prihoda na letališče Gradec z vlakom iz Slovenije prek Spielfeld-Straß in nato z regionalnim S-Bahn vlakom do letališča.
Če bi bil na letališču v Gradcu ob 6:05 potem bi priletel v Benetke 0b 10h. Za nekaj manj kot 4 urno vožnjo bi plačal 428 evrov. Od Benetk do Trsta bi nato lahko šel z vlakom, po približno 2 urah pa bi ga čakala še pot s taksijem do Kopra.
4. Helikopter: Murska Sobota – Portorož – Koper
Če izločimo avto in avtobus, je helikopter dejansko najbolj logična direktna rešitev.
Prednost helikopterja je, da ne potrebuješ nujno letališča na obeh koncih, ampak ustrezno pristajalno mesto, dovoljenja in vreme. Tako bi Anton lahko poletel iz Murske Sobote, a problem nastane, ker Koper nima nobenega mesta, kjer bi bilo dovoljeno pristajanje helikopterjev, tako da je najbližja možnost spet letališče v Portorožu.
Zračna razdalja Murska Sobota – Portorož : približno 236 km.
Realno bi za najem računali nekje 1 h 30 min obračunskega letenja. Podjetje Helicop ima javno objavljeno ceno 825 € za 60 minut letenja z DDV. Če računamo torej za uro in pol smo pri približno 1.238 € za let. Po tem strošku bi nas čakala še 20 minutna pot do Kopra. Vse skupaj torej časovno malo potratno, a s stroškom pri približno 1300 evrih. Če bi strošek nosili 4 ljudje v helikopterju Bell za katerega smo računali pot, potem bi na vsakega od njih prišel strošek 225 evrov.
Plačali bi precej več, a na cilj prišli več kot uro prej kot z avtomobilom.
5. Če imate dan časa: kolo in kolo z motorjem
Ker smo avtomobile in avtobuse popolnoma odpisali, smo poskusili izračunati še čas, ki bi ga naš Anton v Koper porabil s kolesom ter s kolesom z motorjem.
Za 300 km: zmerna vožnja 18 km/h 16 h 40 min. Z odmori bi realno dodal še približno 2–4 ure, torej: zmerno: približno 19–21 ur skupaj. Če bi se tako Anton v najboljšem primeru odpravil na pot 13. maja, ob 13h, bi na cilj zmogel ob 10h na praznični dan.
Za 300 km s kolesom z motorjem (vzemimo legendarni APN4 – “štirka”) smo računali povprečno hitrost 35km/h s katero bi pot premagal v 8h in 35 minutah. Z odmori, tankanjem/polnjenjem, ustavljanjem in mestno vožnjo bi realno dodal še približno 1,5–3 ure. Tako bi za pot potreboval približno 10–12 ur. Če bi na pot odšel ob trdi temi, bi tako v Koper dospel do 10h zjutraj.
6. Najbolj logična alternativa: vlak do Trsta ali Kopra
Najbolj logična varianta alternativnega prevoza je seveda še vedno vlak zato smo ga pustili za konec.
Če gre naš Anton v Koper, potem se lahko v Murski Soboti usede na vlak ob 6:12 in v Kopru je ob 11:50. Se vam to še vedno zdi najboljša varianta? Naš Anton bi torej za pot do Kopra potreboval 3krat več kot s helikopterjem, ter skoraj uro in pol več kot z vozilom. Zanjo bi plačal 12,4 evre.
Ampak brez upoštevanja zamud seveda. Z njimi se lahko vožnja podaljša tudi za eno uro.
Komentirajo lahko naročniki