Vlada bo v četrtek obravnavala predlog uvedbe obvezne neobdavčene božičnice za vse zaposlene, ki jo premier Robert Golob opisuje kot “14. plačo”, razbremenjeno davkov in prispevkov, ter spremembe obdavčitve normirancev, s čimer želi nazaj razbremeniti prejemke zaposlenih in samostojnih podjetnikov, ki jih je sam pred tem dodatno obdavčil.
A po mnenju delodajalcev obvezna božičnica ni razbremenitev, kot trdi premier, temveč nova administrativna in finančna obremenitev, ki bi zvišala stroške dela in poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Temu prikimavata profesorja ekonomije, s katerima smo se pogovarjali. Izpostavljata, da je v danih okoliščinah za nekatera podjetja to precej nevarna usmeritev.
Pet ključnih delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) – Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – je danes izrazilo odločno nasprotovanje vladnemu predlogu uvedbe obvezne božičnice.
Vladi očitajo ignoriranje socialnega dialoga, saj bi morale sistemske spremembe, ki vplivajo na stroške dela, biti obravnavane in sprejete izključno v okviru ESS z soglasjem vseh socialnih partnerjev.
Nova obremenitev gospodarstva, ki je v čedalje slabši kondiciji
Predstavniki gospodarstva trdijo, da obvezna božičnica, ki jo premier Robert Golob predstavlja kot razbremenitev, v resnici pomeni novo administrativno in finančno breme za podjetja. Ukrep bi po njihovih ocenah dodatno zvišal stroške dela, poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva in pospešil selitev podjetij v tujino. “Gospodarstvo nima več rezerv,” opozarjajo, saj se v Sloveniji že zapirajo obrati in trgovine, medtem ko se podjetja selijo v sosednje države zaradi visokih stroškov.
Božičnica je po mnenju delodajalcev prostovoljna nagrada za poslovno uspešnost, ki jo izplačujejo le, če so izpolnjeni dogovorjeni kriteriji in če ima podjetje za to sredstva. Zakonsko jo določati kot obvezni del plače je po njihovem nesprejemljivo. Spomnili so, da je podoben poskus uvedbe leta 2023 botroval odhodu delodajalcev iz ESS. Kljub temu že danes božičnico prostovoljno prejme približno tretjina zaposlenih, so navedli.
[Božičnica] Nova obveznost »obvezna božičnica«, o kateri bo vlada razpravljala jutri, bo bistveno poslabšala pogoje poslovanja 🇸🇮 gospodarstva. In to v obdobju, ko se znižujeta realen izvoz, st. delovno aktivnih in gospodarska rast zaostaja za evropsko.
🌐 https://t.co/oUYHKoOeoG pic.twitter.com/RrvygTiuiY— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) September 17, 2025
“Namesto novih obremenitev gospodarstvo že več kot tri leta čaka na obljubljene razbremenitve stroškov dela,” so zapisali v skupni izjavi. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je poudaril: “Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih, podpiramo božičnico tam, kjer jo podjetja lahko izplačajo.” Namesto tega predlaga davčno oprostitve za nagrade do dvakratnika povprečne plače, ki bi bile oproščene dohodnine in prispevkov.
Ogrožena delovna mesta in pritisk na javne finance
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ukrep označil za “gospodarsko prisilo v napačnem času”, ki bi ogrozila delovna mesta predvsem v predelovalnih dejavnostih in turizmu. Slovenija je po podatkih GZS v težavnem položaju: v zadnjem letu se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 3600, v predelovalni industriji pa za 5200. Rast zaposlovanja beležijo le v javnem sektorju – uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo – kjer je država glavni delodajalec.
Ivanc je opozoril tudi na pritisk na javne finance: obvezna božičnica bi dvignila stroške v državnem sektorju, kjer plače letos rastejo dvakrat hitreje kot v zasebnem, brez osnove v produktivnosti. V širšem kontekstu GZS izpostavlja zaostajanje slovenske gospodarske rasti: po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj bo BDP letos zrasel le za 0,8 odstotka, daleč pod dolgoletnim povprečjem 2,9 odstotka in za EU, kjer se napovedi izboljšujejo.
Bojan Ivanc, GZS: obvezna božičnica nima vsebinske podlage v poslovanju gospodarstva
Ukrep bi imel negativen vpliv na javne finance, ker bi to dodatno dvignilo stroške dela v sektorju država, ki že letos močno rastejo https://t.co/1WDBeKUhie
— petra sovdat (@petrasovdat) September 17, 2025
Slovenija je lani med članicami OECD imela drugo največjo rast davčnega primeža plač; z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo bo ta leta 2025 dosegel 46,6 odstotka, morebitne dodatne obremenitve pa bi ga dvignile celo na 48,6 odstotka.
“Očitno se moramo bati napovedi vlade, da bodo prebivalstvo ali podjetja česarkoli razbremenili”
Kot nam je pojasnil ekonomist in profesor dr. Matej Lahovnik, je zadeva paradoksalna, saj vlada obvezno božičnico utemeljuje s tem, da razbremenjuje gospodarstvo. Zadeva tako popolnoma spominja na ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga nadomestili z obveznim – in to razglasili za pocenitev in razbremenitev za prebivalstvo.
“Očitno se moramo bati napovedi vlade, da bodo prebivalstvo ali podjetja česarkoli razbremenili,” je prepričan dr. Lahovnik.
Ekonomist in profesor dr. Bogomir Kovač pa nam je povedal, da je vse skupaj za podjetja, zlasti tista, ki se za svoj obstanek borijo, lahko precej nevarna usmeritev. Kar se mu zdi sporno je obvezni del, kajti vprašanje je, ali je smisel tega le deljenje “bombončkov”.
“Vprašanje je, če ne bo v poznejšem kompromisu prišlo do tega, da se bo ta obvezni del umaknil, ostala pa bo le davčna olajšava. Tako da to je lahko tudi del neke pogajalske pozicije premierja oziroma vlade,” dodaja dr. Kovač.
Do tovrstni “razbremenitve gospodarstva”, ki je seveda ravno nasprotno, je kritičen tudi nekdanji šef finančne uprave, davčni strokovnjak mag. Ivan Simič. Najprej je cinično x-nil:
Vlada bo razbremenila delo tako, da bo uvedla obvezno božičnico.
— Ivan (@IvanSimic59) September 16, 2025
nato pa opozoril tudi na proračunske posledice:
Upam, da so na vladi izračunali za koliko bo nižji priliv iz naslova DDPO, to je 22 % od mase plač v gospodarstvu. Prav tako upam, da so izračunali za koliko se bo povečala masa plač v javnem sektorju. Upam, da niso mislili, da ta dva minusa prineseta plus.
— Ivan (@IvanSimic59) September 16, 2025
Če so socialisti v čem dobri, so v razdeljevanju tujega denarja – in to je še ena zelo očitna lastnost aktualne vlade. A ta pristop ima tudi svoje omejitve, je svoj čas opozorila legendarna britanska premierka Margaret Thatcher – denarja drugih namreč slej kot prej zmanjka.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki