Premier Robert Golob je v soočenju na RTV dejal, da je bilo pod njegovo vlado “vsako leto 100 vpisnih mest več na medicino”. Kot v številnih izjavah doslej se je premier gladko zlagal. Število se namreč ni toliko povečalo niti v celotnem mandatu.
Država je sicer naredila nekatere premike k povečanju števila zdravnikov, a realnost je, da imamo zdravnikov še vedno občutno premalo, številni pa se namesto za javni sistem raje odločijo za zasebnega, za odhod na tuje, delo v drugih panogah ipd.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 24, 2026
Realno stanje: Daleč od besed
Na ljubljanski medicinski fakulteti se je število vpisnih mest na študij medicine v času aktualne vlade povečalo le enkrat, in sicer v študijskem letu 2023/24 za 15 mest. Tega leta je bilo razpisanih 220 vpisnih mest, sicer pa vsako leto aktualne vlade 205. Je pa dvig vpisnih mest na Univerzi v Ljubljani predviden za prihodnje študijsko leto 2026/27, in sicer na 240 vpisnih mest.
Za študij dentalne medicine v Ljubljani je bilo l. 2022/23 50 vpisnih mest, naslednja tri leta 55 vpisnih mest, za prihajajoče študijsko leto 2026/27 pa je predvidenih 60 vpisnih mest.
Na mariborski medicinski fakulteti je bilo l. 2022/23 razpisanih 106 vpisnih mest za študij medicine. Leto kasneje je bilo razpisanih 110 vpisnih mest. Vse od tedaj je bilo zopet 106 razpisanih mest. Za dentalno medicino je bilo v študijskem letu 2022/23 razpisanih 20 vpisnih mest, vse od tedaj pa je razpisanih 24 vpisnih mest.
Če torej preštejemo vse dvige vpisnih mest v vseh letih – vključno z dentalno medicino, se število vpisnih mest pod Golobom ni povečalo niti za 100 v celotnem mandatu. Skupaj se je namreč povečalo za 86.
Študij medicine sčasoma tudi na Primorskem, neznank še ogromno
Študij medicine pa naj bi v prihodnje zaživel tudi na Univerzi na Primorskem. Prvič naj bi ga predvidoma razpisali v študijskem letu 2026/27, ko naj bi bili razpisanih 20 vpisnih mest. »Pričakuje se sto novih vpisnih mest,” je v državnem zboru dejal Golob.
A izzivov je kar nekaj: fakulteto, kjer se bodo študenti učili naj bi šele zgradili, kadra, ki naj bi te študente učil, je premalo. Zapleta se tudi pri vprašanju, kje bodo študenti opravljali vaje in prakso. Primorska namreč nima univerzitetne bolnišnice in s tem pogojev za izvajanje klinične prakse študentov. Tudi stroka je glede nove medicinske fakultete razdeljena.
Brancina in UKC v vsako slovensko vas. Pobuda je norost in nima nobene podlage v strokovni dejavnosti bolnišnice. Enako kot je norost ideja o medicinski fakulteti na Primorskem. Popolna norost. Oboje. https://t.co/KCSmdrB01S
— Samo Vesel, dvoživka in parazit (@SVesel) February 24, 2026
Kako je s povečanjem števila zdravnikov?
Golob pravi, da imamo pod njegovo vlado 400 zdravnikov več. Število zdravnikov se je realno močno povečalo, povečanje pa je pričakovati tudi v prihodnje – predvsem na račun spodbud aktualne vlade kot je 1000 evrov bruto dodatka vsem na specializaciji družinske medicine, 600 evrov dodatka za vse, ki specializirajo urgentno medicino, poenostavitve postopkov priznanja poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev iz tujine, predvsem z Balkana. Število slednjih je v slovenskem zdravstvu je že preseglo destino. Prav tako so se konkretno, za več kot 40 % v aktualnem mandate vlade dvignile povprečne plače zdravnikov.
Kljub vsemu temu pa je Slovenija po številu zdravnikov še vedno pod povprečjem Evropske unije, še vedno imamo prek 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika, čakalne dobe so na račun vladnih ukrepov marsikje konkretno daljše, v starajoči se družbi pa naraščajo tudi potrebe po zdravstveni oskrbi.
🚨Bull*hit alert:
👉 Golob in Mesec pravita, da se je št. zdravnikov povečalo za 300.
👉 študij medicine je ŠEST let.
❗️ Dobro jutro, VSI novi zdravniki so začeli študirati pred začetkom te vlade. 🤦♂️🤦♂️🤦♂️ pic.twitter.com/45VMZYkxnS— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) February 23, 2026
Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti: Zakaj ni zdravnikov več – kam odhajajo?
Eno ključnih aktualnih vprašanj torej je, zakaj imamo le 400 zdravnikov več in ta številka ni konkretno višja. Če bi namreč medicinsko fakulteto in specializacijo vsako leto uspešno zaključili vsi vpisani študenti, ki jih je bilo v generacijah pred leti sicer manj kot danes, bi imeli danes več kot 1000 novih zdravnikov (minus upoštevajoč upokojevanje).
Ker vemo, da študija in specializacije vsi ne končajo oz. študij končajo z zamikom, bi bilo upravičeno pričakovati, da jih vsaj polovico vendar konča študij in se zaposli v Sloveniji. A številka je realno še nižja od polovice, kar odpira vprašanje, kam gredo vsi, ki se po končanem študiju ne odločijo za slovensko zdravstvo. Jasnih odgovorov ni, saj država ne ponudi niti enotnega števila, koliko zdravnikov imamo in koliko jih potrebujemo.
Razloge za odhod na tuje, kamor že leta odhajajo mladi, ki znanje pridobijo doma, na kratko povzame spodnje pričevanje specialista splošne in kardiovaskularne kirurgije Roberta Lipovca, ki je delo v UKC Maribor zamenjal za delo čez mejo, v Avstriji.
Zakaj sem šel delat v Avstrijo? pic.twitter.com/byIqQRvQe7
— Robert Lipovec 🇸🇮🇭🇷🇺🇦🇮🇱 (@RobertLipovec) January 16, 2024
En odgovor na “Golobovih fiktivnih 400 študentov medicine”
Že na UNIVERZI medicine v Ljubljani je velik osip in jo veliko študentov ne dokonča. Potem pa uvozimo zdravnike iz Balkana, ki imajo mogoče le take “diplome”, kot jo je imel vrhovni sodnik v Ljubljani – Masleša???
Komentirajo lahko naročniki