Financiranje Radiotelevizije Slovenija je v zadnjih letih ena osrednjih tem javne razprave, zlasti zaradi slabega finančnega položaja zavoda, zakonodajnih sprememb ter vse pogostejših proračunskih posegov države.
Razkritje nekdanjega generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca o neobjavljenem dogovoru z Ministrstvom za obrambo (MO) pa dodatno odpira vprašanja o preglednosti, načrtovanju in dejanskem obsegu državne pomoči javnemu zavodu.
Finančno stanje Radiotelevizije Slovenija je že leta pod drobnogledom javnosti. Pod vlado Roberta Goloba so se zvrstili številni ukrepi: od 10-odstotnega zvišanja prispevka, ki je stopilo v veljavo januarja 2025, do novele zakona, ki uvaja dodatno proračunsko financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije. Vendar pa najnovejše informacije kažejo, da se nekateri finančni tokovi odvijajo daleč od oči javnosti.
Neobjavljen dogovor z Ministrstvom za obrambo
Jedro najnovejšega zapleta tvori dogovor z Ministrstvom za obrambo. Po navedbah nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca je MO junija 2025 sklenilo dogovor, s katerim je za nazaj priznalo obveznost za neplačano uporabo infrastrukture enote Oddajniki in zveze (OZ) v višini 1,5 milijona evrov. Ta znesek naj bi pokril uporabo za zadnjih štiri do pet let.
Poleg tega enkratnega zneska naj bi ministrstvo od junija 2024 že mesečno plačevalo 37 tisoč evrov za uporabo lokacij RTV, medtem ko javni zavod obrambnemu resorju za uporabo njihovih točk plačuje znatno manj – dobrih 6.000 evrov. Kadunc ocenjuje, da bi RTV letos lahko prejela še dodatnih 1,2 milijona evrov za preteklo triletno obdobje, kar bi skupaj pomenilo izjemen finančni obliž za enoto, katere stroški elektrike znašajo kar 4,3 milijona evrov letno.
Netransparentnost, prikrivanje in blokada
Ključno vprašanje, ki ga odpira Kadunc, je molk okoli tega dogovora. O njem po njegovih navedbah niso poročali niti vodstvo RTV niti MO, prav tako pa se dodatni prihodki ne pojavljajo jasno v letnih in vmesnih finančnih poročilih zavoda. Kadunc opozarja, da so bili prihodki po njegovem mnenju neustrezno izkazani med prihodki od storitev, čeprav bi morali biti obravnavani kot izredni prihodki preteklih let. Takšna razvrstitev naj bi bistveno zmanjšala vidnost dejanskega obsega pomoči.
Posebno skrb vzbuja tudi dejstvo, da o dogovoru po Kadunčevih besedah ni bila obveščena niti notranja javnost RTV. Uprava naj bi že konec maja vedela, da bo poleg 9,5 milijona evrov dodatnega proračunskega sofinanciranja narodnostnih programov, dogovorjenih z vlado Roberta Goloba decembra 2024, prejela še 1,5 milijona evrov iz naslova dogovora z MO. To po njegovem mnenju postavlja pod vprašaj razloge za blokiranje nujnega zaposlovanja in odlaganje načrtovanih investicij.
Širša slika: Krpanje luknje, ki nima dna
Ta »tihi« dogovor prihaja v času, ko se RTV SLO sooča z največjimi sistemskimi spremembami v zadnjem desetletju. Vlada je leta 2023 in 2024 prek Urada za narodnosti že zagotovila okoli 15 milijonov evrov, kar so kritiki označili za nezakonito nakazilo za pokrivanje plač – pod pretvezo manjšinskih programov.
Novela zakona iz novembra 2025 zdaj sistemsko uvaja sofinanciranje narodnosti (8 % zbranega prispevka) in glasbene produkcije (4 %). Kljub temu da bo RTV v letu 2026 prejela približno 113 milijonov evrov iz prispevkov in sofinanciranja, strokovnjaki opozarjajo, da to ob reformi plač in inflaciji še vedno ne bo dovolj za stabilno poslovanje.
Več vprašanj kot odgovorov
Primer neobjavljenega dogovora z MO v tem kontekstu odpira dodatna vprašanja o preglednosti in upravljanju javnih sredstev. Zakaj dogovor ni bil javno komuniciran? Ali so bili dodatni prihodki ustrezno prikazani v finančnih poročilih? In ali so bile notranje omejitve poslovanja RTV – od zaposlovanja do investicij – dejansko utemeljene ob znanih dodatnih virih financiranja?
Kot poudarja Kadunc, primer terja dodatno razjasnitev. V času, ko vlada poudarja stabilizacijo financiranja in reformo javnega zavoda, ostaja ključno vprašanje, ali so bili vsi pomembni finančni tokovi obravnavani transparentno in skladno z vlogo RTV kot javne službe.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki