Poslanci Državnega zbora so danes potrdili novelo zakona o vrtcih, ki posega v sicer sorazmerno dobro urejeno področje vzgoje in izobraževanja na način, da v roku petih let praktično onemogoči zasebno pobudo na področju vrtcev. V istem časovnem obdobju se tudi ukinja možnost fleksibilnega povečanja skupine za dva otroka nad normativom, kar je sicer stalnica v mnogih slovenskih vrtcih.
Bodo pa lažje v vrtec vključeni romski otroci, a le tisti, ki prihajajo iz romskih naselij.
Zakon je raztrgala tudi zakonodajno pravna služba, povsem demokratično ne-higienično pa je današnjo obravnavo zaznamovalo tudi vlaganje koalicijskih amandmajev povsem mimo že sprejetih dogovorov z ministrstvom.
»Gre še za en zakon, za katerega bi bilo najbolje, če bi ga ministrstvo pustilo pri miru, saj z novelo le poslabšuje situacijo,« je uvodoma poudarila Alenka Jeraj (SDS). »Sem globoko razočarana, sprejet zakon je čista katastrofa,« pa medtem Taja Šteblovnik, predsednica združenja zasebnih vrtcev.
Z vloženimi amandmaji v tretjem branju zakona je koalicija povozila tudi dogovore, za katere je minister Vinko Logaj še danes pred sejo trdil, da veljajo, opozarjajo predstavniki zasebnih vrtcev, ki niso imeli niti možnosti preučiti, kaj sprejeti amandmaji zanje sploh pomenijo.
Začetek seje je sicer zaznamoval kaos glede vlaganja amandmajev, na koncu, pa se je znova izkazalo, da je najmočnejša koalicijska partnerica dejansko Levica, saj je dosegla praktično popolno omejitev zasebnih vrtcev v naslednjih petih letih.
Zakaj rušiti kar deluje?
Sistem je do sedaj dokaj dobro deloval, opozarjajo sogovorniki, ki se čudijo, zakaj vlada z ideološkimi plačnicami ruši vsakršno zasebno pobudo. Že sicer je Slovenija po deležu otrok v zasebnih vrtcih na samem repu Evropske unije. Gre za okoli 5 % otrok, medtem ko se evropsko povprečje giblje med 20 in 30 odstotki.
Zasebni vrtci so tudi sicer za javni sistem bistveno cenejši, saj država financira le 85 % programa, kar pa je dejansko približno le polovica vseh sredstev, saj mora zasebni vrtec sam skrbeti za investicije v prostore, prav tako pa od občin tudi ne dobi plačila za prazna mesta, kot to sicer velja za občinske. In kljub temu ljudje želijo vanje vpisovati svoje otroke, kar pa bo po sprejetem zakonu v nekaj letih bistveno težje in predvsem dražje.
Po novem bodo namreč na milost in nemilost prepuščeni lokalni politiki, v takšnih razmerah pa je razvoj vrtca praktično nemogoč.
Financiranje
Še naprej bodo »do financiranja v višini 85 odstotkov upravičeni zasebni vrtci, ki bo izvajal ali program po posebnih pedagoških načelih ali pa svoj program, h kateremu bodo pridobili pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje,« je pojasnil minister za izobraževanje Vinko Logaj. V glavnem se določba nanaša na Montessori in Waldorfske vrtce, bodo pa vsi vrtci ti vrtci morali znova pridobiti mnenje strokovnega sveta, četudi so le to v preteklosti že pridobili.
Za vse ostale zasebne vrtce, ki so v zadnjih dveh desetletjih pogosto reševali stisko s pomanjkanjem mest v javnih vrtcih, pa bodo občine lahko enostavno prenehale financirati, »če bo občina na podlagi ocene demografskih gibanj za naslednjih pet let ugotovila, da bo za vse otroke dovolj prostora v vrtcih, ki izvajajo javno službo.« Tako ni niti potrebe, da občina zagotovi mesta, temveč zadošča njena ocena, da bo v naslednjih petih letih v državnih vrtcih prostora dovolj.
V enakem obsegu bodo vrtci tako lahko delovali še pet let, potem pa le, če pridobijo koncesijo. A kot opozarja Zakonodajno pravna služba, je pridobivanje koncesije zelo nejasno definirano. »Predlog zakona namreč ne ureja nobenih kriterijev glede podeljevanja koncesije.«
26 zasebnih vrtcev neposredno ogroženih, v Ljubljani se bodo zaprli vsi
Za 26 obstoječih zasebnih vrtcev to pomeni, da bodo morali pridobiti soglasje občine, kar pa je mogoče le, če bodo mesta v občinskih vrtcih povsem polna. Za vrtce, ki delujejo na območju Ljubljane, je že jasno, da se lahko pripravijo na zaprtje svojih vrat, saj je že jasno, da koncesije ne bodo dobili. Še v času, ko je krvavo primanjkovalo mest v vrtcih, Mestna občina Ljubljana ni podelila niti ene koncesije.
Tudi sicer naj bi imel glavno besedo pri pisanju zakona prav ljubljanski župan Zoran Janković v želji po zadušitvi zasebne pobude, da se vse otroke prisili v javne vrtce.
Ne le manj zasebnih, manjše bodo tudi skupine v ostalih
Možnost odstopanja od normativa, ki je v prvi starostni skupini 12 otrok, v drugi pa 22 bo možno samo še do leta 2030, potem pa ne več, proti čemur ostro protestira skupnost občin, hkrati pa se za to močno zavzemajo v sindikatu SVIZ kjer ocenjujejo, da so zaposleni v vrtcih prav zaradi pogoste razširitve za dva dodatna otroka preobremenjeni.
V praksi to pomeni potrebo po 430 novih oddelkih in 1.200 novih vzgojiteljicah po vsej Sloveniji, da bi lahko sprejeli 6.875 otrok, ki so trenutno v vrtcih po fleksibilnem normativu, po katerem se skupina lahko poveča za do dva otroka.
Vključevanje romskih otrok
Za romske otroke je predviden 240-urni program v letu pred vstopom v šolo, s čimer skušajo zagotoviti večjo vključenost romskih otrok v izobraževalni sistem in financiranje romskih pomočnikov vzgojiteljev otrok s posebnimi potrebami s strani države. A le za otroke v občinah z evidentiranimi romskimi naselji, ne pa tudi tiste romske otroke, ki živijo drugje, opozarja ZPS. Ob tem dodajajo, da v Sloveniji vrtec ni obvezen, kar pomeni vprašljivo pravno podlago ukrepa.
Koalicija: kaznovati katoliške vrtce, denar naj ne sledi otroku
Poslanci NSi in SDS ter Demokratov so opozarjali na uničevanje zasebnih vrtcev, zmanjšano možnost ustavno zagotovljene izbire staršev, krčenje pluralnosti predšolske vzgoje in svarili pred podražitvami, kar vodi v elitizem. Koalicija pa je medtem ocenjevala, da rešitev krepi javno mrežo vrtcev, dviguje standard v vrtcih in se pohvalila z investicijami v javne vrtce.
Slišali pa smo tudi ideje iz vrst Svobode, da bi moralo ministrstvo kaznovati katoliške vrtce in da Slovenija pač nima vavčerskega sistema, zato denar pač ne sledi otroku, je dejal minister Logaj.
“Vse zasebno uničiti in zavajati ljudi,” je z enim stavkom današnje dogajanje v parlamentu povzela Šteblovnikova in dodala: “Politika je danes pokazala nekaj, česar otrok v naših vrtcih ne učimo. Upam, da bomo imeli možnost vzgojiti boljšo generacijo otrok.” Če jih ne bodo prej zaprli.
Komentirajo lahko naročniki