Dan D za Bregantovo in SLS – brez Gregorčiča in z novo sredinsko identiteto v tretji blok?

Politično preživetje, z drugimi besedami sanacija dolga in predvolilno povezovanje, bo verjetno glavna tema jutrišnjega zasedanja glavnega odbora stranke SLS. Najstarejšo stranko na slovenskem so desetletja pretresala notranja nesoglasja, parcialni interesi, razkoli in napadi od zunaj. Novo vodstvo napoveduje pot v drugačno prihodnost.

Kako hitro je možno sanirati dolg?

A za sanacijo stranke je nujna močna in stabilna finančna osnova, in ni skrivnost, da je SLS globoko v rdečih številkah. Po nekaterih podatkih dolg znaša 188.000 evrov, a je vidni član stranke in dolgoletni župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj za portal Siol opozoril, da naj bi skupni ocenjeni dolg presegal celo 300.000 evrov.

Novoizvoljena predsednica stranke Tina Bregant je v oddaji 24ur zvečer nedavno povedala, da “so številke resne, a jih ni nemogoče sanirati”. Naši viri znotraj stranke navajajo, da je novo vodstvo ustanovilo ekipo za sanacijo, prilivi pa naj bi že sedaj močno presegali odlive. S takšnim tempom naj bi stranka finančno sliko sanirala precej hitro; govori se o mesecih.

Gregorčiča ne bo nazaj

Tudi na področju številčnosti članstva naj bi SLS beležila pozitivne trende, kar je osnova za dobro kadrovsko selekcijo. Ko smo že pri kadrih: viri so nam zagotovili, da nesojenega evropskega poslanca Petra Gregorčiča v barvah SLS ne bomo več videli.

Čeprav si je marsikdo mnogo obetal od njegove svežine in za slovensko politiko nenavadno prodornega intelekta, ki ju je prinesel v kampanjo za evropske volitve, gre za mrtvo zgodbo, saj je Gregorčič po naših informacijah dvakrat zavrnil povabilo stranke, da postane njen član, s čimer je pogojeno opravljanje funkcij. Nesrečnemu razhodu je botrovala tudi zaušnica, ki jo je Gregorčič po volitvah na zasedanju glavnega odbora podelil stranki in njenim organom. Obojestranski interes po sodelovanju je skopnel.

Mnogi so prodornega fizika videli kot Janševega trojanskega konja, ki bi SLS, če bi postal njen predsednik, bodisi pripojil SDS, ali pa jo kot satelit pokoril rumeno-modrim. Nekateri so nato kot ‘Gregorčičev kader’ omenjali Nino Strah, drugo na listi SLS za evropske volitve in predsednico občinskega odbora v Ivančni Gorici.

Strahova za razliko od Gregorčiča ostaja, in predstavlja potencialno vzhajajočo zvezdo, saj naj bi si vsaj del članstva (in funkcionarjev) želel več njene vpletenosti v delovanje stranke.

Povezovanje ali združevanje?

Kljub dejstvu, da se splošna klima znotraj stranke spreminja na bolje, saj je novo vodstvo z Bregantovo na čelu članstvu dalo občutek aktivnosti, kredibilnosti in integritete, pa bo za preboj v parlament potrebno povezovanje. Težko bi bilo namreč pričakovati, da se bo stranka s finančnimi težavami (poleg sanacije dolga naj bi po besedah Čebulja potrebovali še okoli 400.000 evrov za predvolilno kampanjo, čeprav bi se z alternativnimi pristopi te stroške dalo znatno zmanjšati) in podporo, trenutno izmerjeno na okoli odstotek in pol, čez parlamentarni prag prebila sama.

Čeprav predsednica o tem, ali bo šla SLS na volitve sama ali v navezi s kom drugim, še ni dala neposrednega odgovora, so nam viri zatrdili, da obstaja možnost povezovanja s tremi političnimi akterji, in sicer z Logarjevimi Demokrati, Lotričevim Fokusom ter NSi. Vendar pa nobena od teh povezav niti neuradno še ni potrjena.

Govorimo o povezovanju, ne pa tudi o združevanju; glede na pridobljene informacije se SLS ni pripravljena pripojiti oziroma združiti z nikomer, saj hoče ohraniti lastno identiteto.

V “tretjem bloku” sredinska SLS?

Bregantova stranke ne predstavlja več kot desno sredinsko, pač pa kot sredinsko. Tako se retorično odmika od “desnice”, na kateri kraljuje Janša, ki se po njenih besedah želi polastiti baze SLS, s tem pa samodejno teži proti sredini, kjer naj bi se ustvaril tretji blok, neodvisen od Kučana in Janše, ki priznavata le drug drugega in na okopih branita svojo pozicijo.

SLS že dolgo ni več stranka podeželja. Ideološko morda, a so v praksi pretresi in neuspehi volivce odnesli v naročje SDS in NSi, nekatere celo k Svobodi. Predsednica Bregantova pravilno ugotavlja, da “za kmete ne skrbi nihče”; sploh pa to ni SLS, saj ji je SDS z Jožetom Podgorškom prevzel Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

Se bo v dvanajstem letu izvenparlamentarnega staža SLS zmožna vrniti v državno politiko, in predvsem, se bo sposobna vrniti k svojim koreninam?