Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom Azije podpisal vrsto sporazumov z Japonsko, Malezijo, Tajsko, Vietnamom in Kambodžo, s katerimi želi zagotoviti oskrbo z redkimi zemljami – ključnimi surovinami za električna vozila, pametne telefone in druge napredne tehnologije. Cilj dogovorov je zmanjšati ameriško odvisnost od Kitajske, ki trenutno nadzira skoraj 70 % svetovne predelave teh mineralov.
Dogovori se po obsegu in vsebini razlikujejo, večina pa vključuje spodbujanje naložb, skupno proizvodnjo in vzpostavitev zalog redkih zemelj. Z Japonsko je ZDA sklenila še posebej tesno partnerstvo, ki vključuje mehanizem za hiter odziv na morebitne motnje v dobavnih verigah.
V Washingtonu upajo, da bodo s tem utrli pot k dolgoročni neodvisnosti od Pekinga, ki je v zadnjih letih večkrat omejeval izvoz ključnih surovin in s tem okrepil svoj vpliv v trgovinski vojni z ZDA. Dogovori v jugovzhodni Aziji naj bi ameriškim podjetjem omogočili prednost pri dostopu do virov ter preprečili, da bi te države blokirale pošiljke v ZDA.
Vendar pa analitiki opozarjajo, da gre pri večini podpisanih dokumentov zgolj za nezavezujoče memorandume o soglasju, ki se lahko zlahka spremenijo ob političnih premikih. Prav tako okoljska tveganja in visoki stroški ostajajo izziv za nove naložbe. Predelava redkih zemelj je namreč okoljsko zahtevna in pogosto povzroča radioaktivne odpadke, kar je razlog, da se številne države te industrije doslej niso želele lotiti.
Trump je že pred azijsko turnejo z Avstralijo sklenil 8,5-milijardni dogovor o gradnji obratov za predelavo redkih zemelj, s čimer želi ustvariti proizvodne kapacitete zunaj Kitajske. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da bo prestrukturiranje globalne dobavne verige dolgotrajen in drag proces, saj gradnja posamezne rafinerije traja več let.
S serijo dogovorov želi Washington okrepiti svojo pogajalsko moč pred srečanjem s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, vendar ostaja dejstvo, da Kitajska še vedno močno obvladuje trg. Kot poudarjajo analitiki, je pot do resnične neodvisnosti še dolga – in Kitajska medtem nikakor ne sedi križem rok.
Komentirajo lahko naročniki