Ali Evropska komisija s “šeškanjem” Muska ščiti Evropejce ali skozi zadnja vrata uvaja cenzuro?

Evropska komisija je izrekla sploh prvo kazen po novem zakonu o digitalnih storitvah (DSA), ki velja od februarja 2024. Platforma X bo morala plačati 120 milijonov evrov kazni za kršenje pravil v povezavi s preglednostjo.

Evropska komisija poudarja, da se kazen ne nanaša na pregled vsebin oz. cenzuro vsebine, pač pa na zaščito uporabnikov. A kritiki opozarjajo, da se cenzura vtihotaplja skozi zadnja vrata. Ameriška administracija kazen vidi tudi kot napad na vse ameriške tehnološke platforme.

Evropska komisija ima zoper X, prej bolj znan pod imenom Twitter tri ključne kritike, zaradi katerih je platformi v petek naložila 120 milijonov evrov vredno kazen.

Zavajajoča modra kljukica

X za »preverjene račune« uporablja modro kljukico, ki pa zavaja uporabnike. Vsakdo namreč lahko plača in si pridobi modro kljukico, ki predstavlja, da ima račun »preverjen« status, ne da bi X dejansko izvedel kakršno koli relevantno preverjanje, kdo stoji za uporabniškim računom. Slednje uporabnikom tako celo otežuje ugotavljanje, ali gre za avtentičen račun, ali prevaranta.

Takšna praksa povečuje možnosti za spletne prevare, vključno s krajo identitete in lažnim predstavljanjem za nekoga drugega. Akt o digitalnih storitvah sicer ne zahteva od platform, da preverjajo identiteto uporabnikov, prepoveduje pa lažno zatrjevanje, da je nek uporabniški račun bil preverjen, če do preverjanja dejansko ni prišlo.

Pomanjkanje preglednosti v X-ovem oglasnem arhivu

Arhiv oglasov platforme X po oceni Evropske komisije ne izpolnjuje zahtev glede preglednosti in dostopnosti, ki jih določa DSA. Oglasi bi morali biti dostopni raziskovalcem in civilni družbi, da lahko učinkovito zaznavajo prevare, hibridne grožnje, usklajene informacijske operacije in odstranijo lažne oglase.

X na različne načine ovira dostop do teh podatkov, med drugim s pretirano doglimi zamudami pri obdelavi. Oglasni arhiv prav tako ne vsebuje ključnih informacij kot sta vsebina oglasa in njegov plačnik, kar otežuje nadzor nad morebitnimi tveganji pri spletnem oglaševanju.

Nespoštovanje obveznosti omogočanja dostopa raziskovalcem do javnih podatkov

X bi raziskovalcem moral omogočiti tudi dostop do javnih podatkov platforme. X-ovi pogoji uporabe tako ne dovolijo pobiranja »scrapanja« podatkov s platforme, tudi ko gre za javne objave, ter raziskovalcem prepovedujejo samostojen dostop do podatkov.

Poleg tega X-ovi postopki za dostop raziskovalcev do javnih podatkov nalagajo nepotrebne ovire, kar dejansko onemogoča raziskovanje številnih sistemskih tveganj v Evropski uniji.

X mora pripraviti načrt odprave neskladnosti, sicer sledijo nove kazni

Gre za prvo izrečeno kazen v skladu z DSA. X mora zdaj v 60 delovnih dneh Evropsko komisijo obvestiti o konkretnih ukrepih za odpravo kršitev, ki se nanašajo na zavajajoče modre oznake ter 90 delovnih dni, da pripravi akcijski načrt za odpravo preostalih kršitev, Odbor za digitalne storitve pa bo nato v enem mesecu akcijski načrt preučil in podal komentarje nanj. Evropska komisija bo nato določila rok za izvedbo ukrepov.

»Neizpolnjevanje odločbe o neskladnosti lahko vodi v periodična denarna nadomestila (tekoče kazni). Komisija nadaljuje dialog z X-om, da bi zagotovila spoštovanje odločbe in DSA nasploh,« so še zapisali pri Evropski komisiji.

Zoper X pa še vedno poteka tudi preiskava za oceno, ali je X morda kršil DSA na področjih, povezanih z razširjanjem nezakonitih vsebin in učinkovitostjo ukrepov za boj proti manipulacijam z informacijami.

EK: Zavajanje nima mesta v EU, Musk: To je »sranje«

»Zavajanje uporabnikov z modrimi kljukicami, prikrivanje informacij o oglasih in izključevanje raziskovalcev nimajo mesta na spletu v EU. […] S prvo odločbo o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi DSA X odgovarjamo za spodkopavanje pravic uporabnikov in izmikanje odgovornosti,« je povedala Henna Virkkunen, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo.

Evropska komisija posebej poudarja, da kazen nima povezave s nadzorom vsebine na platformah oz. z drugo besedo, cenzuro. A na drugi strani Atlantika so prepričani v nasprotno. Latnik platforme X Elon Musk je odločitev označil z besedo »Bullshit« [sranje], na vrh svojega računa na X pa je pripel zapis, da je »Svoboda govora temelj demokracije.« Napovedal je tudi ukrepe zoper evropsko komisijo in ključne odločevalce, ki so odločali o kazni.

Vpliven teksaški senator in nekdanji kandidat za predsednika ZDA Ted Cruz je šel še bolj ostro. »Kazen Evropske komisije zoper X je nagnusna. Je napad na velikega ameriškega zaposlovalca in napad na svobodo govora vsakega Američana.«

Analitiki: Spor med EU in Trumpovo administracijo se poglablja, cenzura skozi zadnja vrata

Na ameriški strani Atlantika so tudi analitiki bistveno bolj ostri. Michael Schallenberger za Fox News ocenjuje, da gre za opazno eskalacijo v odnosih med Trumpovo administracijo in Evropsko unijo, Evropsko unijo pa obtužuje, da je zavajala v svoji razlagi kazni, da ne gre za cenzuro. »Dejansko gre za cenzuro prek proksi strategije, kjer vlada izbere t.i. raziskovalce in NGO-je, vedno levičarske, ki se odločajo o tem, kaj je res in kaj ni. In nato od platforme zahteva cenzuro, sicer pride do kazni.« Na tak način zaobidejo varovalke glede svobode govora, še dodaja. »Pretvarjajo se, da ti raziskovalci niso agenti vlade. Širijo dezinformacije in nato zahtevajo cenzuro v skladu s tem.«

Prepričan je, da se EU boji, da bi se evropski državljani uprli masovnim migracijam in svojim nepriljubljenim politikom, ko bi na X-u izvedeli resnico.

Do DSA so bili že v času njegovega sprejemanja ostri tudi v Alliaance Defending Freedom (ADF International), kjer so prepričani, da je DSA med najbolj nevarnimi cenzurnimi režimi digitalne dobe, ki ni združljiv s svobodo govora, saj je nelegalna vsebina napisana bistveno preširoko in omogoča, da se cenzurira skoraj karkoli.

Da se povečuje razdor med Evropo in ZDA ugotavlja tudi Chris Berg iz RMIT University, »in to ravno v času, ko je zaradi geopolitičnih razmer ključno, da bi med seboj sodelovali.« Sam sicer dodaja, da se mu nekatere določbe DSA sicer zdijo dobre. Med drugim tudi možnost, da imajo raziskovalci dostop do podatkov, a ga hkrati skrbi, da Evropa hiperregulira tehnološki sektor. Vendarle gre za zasebna podjetja, ki morajo imeti možnost sklepati posle, tako kot se jim zazdi, še oceni in zaključi: »Če bi bil evropski državljan, bi bil frustriran nad EU, da ne gredi evropskih produktov, da samo regulira ameriške.«

Profesor in kolumnist Žiga Turk pa je odločitev Evropske komisije za naš portal pospremil z oceno: “EK vsake toliko upili kakšno kazen ameriškim internetnim podjetjem. Gre za poslovni model oz. obliko tehnološkega razvoja, kot ga pač zmore Evropska komisija.”