Ako su to samo bile laži … kaj sledi po zaslišanju Marte Kos v Evropskem parlamentu?

Marta Kos, evropska komisarka za širitev, je v ponedeljek, 20. aprila, prestala zaslišanje v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, kjer je poročala o širitvenem procesu Evropske unije. Ponovno je zavrnila očitke o njenem domnevnem sodelovanju z nekdanjo jugoslovansko tajno službo v osemdesetih letih.

Evropska ljudska stranka (EPP) jo je namreč ponovno vzela pod drobnogled po objavi knjige Igorja Omerze Komisarka, ki domnevno vsebuje dokaze, da je bila registrirana sodelavka tajne policije.

Liberalci in jugonostalgija

Slovenska komisarka je otrok jugoslovanskega socializma, ki ga pri nas mnogi bolj ali manj glasno poveličujejo. Nikoli nismo uradno obsodili naše nedemokratične preteklosti, kar se odraža tudi v šolskem sistemu; raje se vračamo le k zmagi nad fašizmom.

Kot da bi bilo obdobje med drugo svetovno vojno in osamosvojitvijo zlata doba človekovih pravic in slovenskih blagovnih znamk (Gorenjka, Radenska, Iskra, Elan, Tomos, Peko, Alpina, Gorenje itd.).

Partija, »polna vsega dobrega«

V romanu Mojstrovina Ane Schnabl (Beletrina, 2020) ambiciozna mlada urednica v času pred slovensko osamosvojitvijo privoli v zahtevo tajnih služb, da bi »poročala« o ljudeh okoli sebe. Ovaduško nalogo sprejme brez moralnih zadržkov kot ceno, ki jo mora plačati za gradnjo uspešne kariere.

Na ta lik se spomnim, ko pomislim na Marto Kos in na njeno domnevno sodelovanje s tajno službo, ko je bila mlada novinarka. Oblast je od marsikoga zahtevala »sodelovanje«; nekateri so privolili, ker so verjeli, da je »sistem« kot dobra čokolada (»Gorenjka, polna vsega dobrega«), drugi iz pragmatičnosti ali koristoljubja (»Alpina, obutev za vse poti«), tretji pa so nespodobne zahteve zavrnili in za to plačali ceno.

Radenska nas spaja, Tito precej manj

Marta Kos je marca 2005, v svojem štiridesetem letu starosti in skoraj 14 let po osamosvojitvi, v Sobotni prilogi Dela objavila prispevek »Stoj, Tito, stoj«. Vsebino lahko povzamemo s parafrazo starega slogana Gorenja: »Tito, ponosni nanj.« V njem je opisala veselje, ki ga je začutila vsakič, ko se je vračala v Velenje in zagledala kip maršala Tita. To radost lahko začuti še danes, kljub temu da je kip lani za nekaj dni ostal brez glave.

Nasprotnica komunizma torej zagotovo ni bila in domnevno še vedno ni. Seveda ima pravico do svojega mnenja. Politično pa je za evropsko komisarko za širitev, ki se sklicuje na »demokracijo in vladavino prava«, to stališče problematično.

V »jedrnih« evropskih državah so liberalci hkrati antifašisti in antikomunisti. V Sloveniji vemo, da ni tako.

V »jedrnih« evropskih državah so liberalci hkrati antifašisti in antikomunisti. V Sloveniji vemo, da ni tako. Da se naše komunistične preteklosti ne bi omadeževalo, po potrebi ignorirajo celo resolucije Evropskega parlamenta, ki obsojajo vse totalitarne in avtoritarne režime.

Udba, gonjačica vaše in naše mladosti

Vendar osebna mnenja Marte Kos niso kamen spotike. Sodelovanje s tajnimi službami bivšega nedemokratičnega sistema v Sloveniji nikoli ni bilo deležno resne obsodbe. Leta 2023 smo z vojaškimi častmi pokopali bivšega načelnika Službe državne varnosti (Udba se je leta 1966 preimenovala v SDV).

Postavlja se vprašanje, ali je o tem podala neresnične izjave med zaslišanjem v Evropskem parlamentu, preden je bila novembra 2024 potrjena za evropsko komisarko. Takrat je na vprašanje poslanca iz Bolgarije sodelovanje s tajnimi službami odločno zanikala »enkrat za vselej«.

Elan – ker si zmagovalec?

Komisarka Kos je na zaslišanju 20. aprila nastopila kompetentno in z elanom; osredotočila se je predvsem na širitev. Obtožbe latvijskega poslanca, ki je prvi načel temo domnevnih novih dokazov o njenem sodelovanju s tajnimi službami, je sprva odpihnila z izjavo, da je zelo primerna za delo, ki ga opravlja, ker jo je na ta položaj potrdil Evropski parlament in ker dobro opravlja svoje delo.

Nato so o tej temi polemizirali predvsem slovenski evroposlanci. Matej Tonin, Branko Grims in Milan Zver so poudarili, da zaradi njene nerazčiščene preteklosti predstavlja varnostno tveganje za EU. Vladimir Prebilič je izpostavil, da Evropski parlament nima pristojnosti, da bi nove obtožbe ovrednotil, ter se skliceval na načelo domnevne nedolžnosti. Marjan Šarec pa je v vehementnem »protinapadu« trdil, da je vir obtožb stranka SDS, ki v Sloveniji ravnokar sestavlja desno koalicijo s prorusko stranko, katere predsednik je napovedal obisk Moskve. Obtožil je SDS, da je sodelovala z izraelskimi tajnimi službami, ki naj bi »sledile našim državljanom«, in vse skupaj začinil z očitkom, da je Janša »novi Orban«.

Kosova konkretnih očitkov ni naslovila, saj »neresnične obtožbe ne postanejo resnične zgolj zato, ker jih nekdo ponavlja«. Zdrs si je privoščila, ko je pripomnila, da z Udbo ni mogla sodelovati, ker naj bi bila le-ta ukinjena leto pred njenim rojstvom.

Preimenovanje tajnih služb seveda ne spremeni bistva obtožb na njen račun. Možnost zamrznitve sredstev EU za Srbijo, ki jo je napovedala med zaslišanjem, je izpostavila kot dokaz svoje neodvisnosti (in da je Beograd ne more izsiljevati).

Ako su to samo bile laži …

»Afera Kos« je v bruseljskih medijih in na portalih pred zaslišanjem pritegnila razmeroma malo pozornosti. Prvi odzivi po zaslišanju so prav tako skopi; njen položaj se ne zdi ogrožen.

Evropski parlament lahko izglasuje nezaupnico le celotni Evropski komisiji, ne pa posameznim komisarjem. Nacionalne vlade nimajo pristojnosti, da bi komisarje odpoklicale, saj so le-ti v službi Evropske komisije, ne posameznih držav.

Komisarko lahko k odstopu prisili le predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. Ta bo tehtala med naslednjima možnostma: 1) se odreči Kosovi in s tem odpreti Pandorino skrinjico medsebojnih obtožb med evropskimi političnimi skupinami, ki jo podpirajo (Kosova spada v liberalno skupino Renew, podpirajo pa jo tudi socialisti – S&D in zeleni), ali 2) slovensko komisarko še naprej podpirati in tvegati, da se v arhivih (na primer v Beogradu) izbrskajo novi dokumenti, ki bi jo lahko kompromitirali.

Bodo ključni akterji ocenili, da je za Evropsko komisijo in EU bolje afero pomesti pod preprogo (»život ide dalje, život brzo prolazi« in »lažimo se bar još malo« prepevajo Plavi orkestar)?

Ima neka tajna veza

V dobi pavšalnih ocen in »narativov« bi Kosovi paradoksalno lahko škodil tudi morebitni obisk Stevanovića v Moskvi, četudi se bo od njega upravičeno ogradila. Slovenija bi nenadoma postala država, iz katere hkrati prihajata komisarka za širitev, »ki je domnevno sodelovala s komunističnimi tajnimi službami«, in predsednik Državnega zbora, »ki podpira Putina«.

»Ima neka tajna veza za vse nas,« poje Bijelo dugme.