Marta Kos evropskim poslancem ni znala ali hotela pojasniti svoje vloge v tajni komunistični policiji. Zanje je imela le en odgovor

V Evropskem parlamentu je danes potekalo posebno srečanje strukturni dialog s komisarko za širitev, Marto Kos. Na področju širitve večji del parlamenta Kosovi sicer priznava, da je proces širitve v njenem mandatu prestavljen v višjo prestavo, kot preteklih nekaj mandatov.

Poslance pa je močno zanimalo tudi njeno sodelovanje z jugoslovansko službo državne varnosti. Slednje je bilo marca razkrito v novi knjigi zgodovinarja Igorja Omerze. Kljub večkrat postavljenim zelo jasnim in konkretnim vprašanjem, se je Kosova ves čas vsebinsko izogibala odgovorom na vprašanja, povezana z njeno preteklostjo in dokumenti, ki le to razkrivajo.

Strukturni dialoga je oblika dialoga med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kjer evropski poslanci postavljajo vprašanja evropskim komisarjem. Poleg vsebinskih vprašanj glede procesa širitve Evropske unije, ki spada pod njen resor, so poslanci komisarko Marto Kos danes spraševali tudi o vsebini dokumentov, ki jih je v svoji knjigi Komisarka nedavno razkril zgodovinar Igor Omerza.

Zabeležena pod kodnim imenom Tara in Blanka

Omerza razkriva dokumente nekdanje jugoslovanske tajne policije. »Našel sem deset dokumentov, ki dokazujejo, da je delovala za Udbo. V dokumentih se pojavljajo tudi njena kodna imena – kot vir je bila vodena pod imenom Tara, kot sodelavka pa Blanka,« je na predstavitvi knjige v Evropskem parlamentu marca letos dejal Omerza.

Dokumenti se nanašajo na obdobje med letoma 1987 in 1990. Čeprav jih je našel le deset ocenjuje, da jih je bilo še bistveno več, vsaj sto, a so bili ob osamosvojitvi uničeni.

Bo nekdanje komunistične države evropske demokracije učila sodelavka komunistične tajne policije?

Verjetno najbolj »boleče« je bilo vprašanje latvijskega poslanca Richardsa Kolsa iz vrst ECR. »Vaš portfelj vključuje tudi države, ki so se soočile z resnico s sodelovanjem s tajno policijo zatiralskih režimov, denimo Ukrajina, Moldavija in Zahodni Balkan. Moja domovina Latvija zelo dobro ve, kaj to pomeni. Lustracija ni maščevanje, je izhodišče za zaupanje ljudi na javnih funkcijah.

Na zaslišanju pred imenovanjem ste javno izjavili: »Nikoli nisem bila sodelavka ali informatorka tajne službe Jugoslavije,« prejšnji mesec pa je 10 dokumentov slovenskih državnih arhivov potrdilo, da ste bili registrirani kot vir pri Jugoslovanskem direktoratu državne varnosti pod kodnim imenom Tara v letu 1987, povišana v operativno sodelavko Blanko v letu 1989 in da ste pošiljali poročila iz Kölna še vse do aprila 1990. Države, ki jih sodite glede demokratičnih standardov in vladavine prava, morajo skozi točno ta obračun. Imate jajca. Če ste lagali temu parlamentu glede vaše osebne zgodovine, najosnovnejše stvari, ki jo lahko vprašamo komisarko, ali verjamete, da še vedno lahko ostanete na tem položaju?

Na to vprašanje je Kosova odgovorila: »zelo primerna sem za delo, ki ga opravljam. Najprej, sem bila potrjena v Evropskem parlamentu, kot drugo, dostavljam, in kot tretje, sem močna vernica v Evropsko unijo. Mislim, da sem prava oseba za to pozicijo.«

Tonin pokazal Omerzovo knjigo, med poslanci ostra razprava, Kosova brez pojasnil

Matej Tonin je pri postavljanju svojega vprašanja prinesel s sabo tudi Omerzovo knjigo in Kosovo vprašal, da glede na to, da je javno znano, da je celo njeno pozicijo na nemškem mediju Deutsche Welle zanjo uredila jugoslovanska služba državne varnosti, ali ne bi bilo bolje, da bi se odkrito in javno odzvala, kot pa da odgovarja zgolj s »delam dobro.«

Še bolj oster je bil Milan Zver, ki ji je očital tudi slabo delo na resorju širitve in jo vprašal, zakaj je delovala za Udbo in zakaj se je glede tega lagala na zaslišanju pred imenovanjem na mesto komisarke.

Kosova je na to odgovorila zgolj z že slišanim »Ponavljanje lažnih obtožb proti meni le teh ne naredi resničnih.« Obesila se je na detajl, da je Zver uporabil izraz UDBA, saj se v času, ko je zanjo delala Kosova služba ni več imenovala tako. »UDBA je bila razpuščena leto po mojem rojstvu,« je dejala sprenevedaje. Med ljudmi se je izraz UDBA za tajno službo uporabljal vse do razpada Jugoslavije, čeprav se je uradno tajna služba kasneje imenovala drugače. Znova je zagotovila, da je kredibilna in avtonomna in da je prav zato trda pogajalka s Srbijo.

Poslanec Kols je Kosovi pritrdil, da je pospešila hitrost procesa širitve in jo znova izzval s konkretnimi informacijami iz dokumentov iz slovenskega državnega arhiva, ki razkrivajo, da je Kosova lagala v evropskem parlamentu, in jo prosil za podrobnejša pojasnila, saj odgovor »potrdil me je parlament« ni dovolj, glede na to, da dokumenti razkrivajo, da očitno na zaslišanju ni povedala vsega.

Kosova je znova odgovorila le, da je šla pred imenovanjem skozi proces preverjanja in zaslišanje v Evropskem parlamentu, ki jo je nato potrdil.

Šarec o proruskem Janši, ki bo naslednji Orban, Grims o konfliktu interesov

Vprašanjem o svoji integriteti se je Kosova sicer ves čas izmikala in ni podala niti enega konkretnega odgovora na dokumente, razkrite v knjigi Omerze. Sta se ji v bran pa postavila Marjan Šarec in Vladimir Prebilič, pa tudi več drugih poslanec iz levih strank, ki so poudarjali, da podpirajo njeno delo.

Šarec je skušal vprašanje minimizirati, češ, da to problematizira izključno SDS, ki v Sloveniji trenutno sestavlja koalicijo s prorusko in pro-srbsko stranko, predsedniku katere sta ob izvolitvi na čelo parlamenta čestitala Milorad Dodik in Ana Brnabić, ter SDS obtožil, da je v sodelovanju z izraelsko tajno službo sledila državljanom pred volitvami, da so trojanski konj Evrope in da bodo nadaljevali dediščino Viktorja Orbana, ki je nedavno izgubil volitve na Madžarskem.

Prebilič je ocenil, da je debata na to temo že potekala in da demokracija pade, če ne moremo verjeti delu institucij, ki so Kosovo prepoznale kot primerno.

Branko Grims je med drugim Kosovo vprašal, ali se je prijavila svoj konflikt interesov preden je začela voditi pogajanja s Srbijo. Prav v Beogradu ocenjujejo, da je še precej dokumentov službe državne varnosti, ki bi Kosovo lahko kompromitirali.

Evropska ljudska stranka zahteva konkretne odgovore

Že pred zaslišanjem se je oglasil tudi predsednik Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu Manfred Weber, ki je zapisal, da je nujno, »da Marta Kos danes na zaslišanju odbora AFET, ki ga je zahtevala skupina EPP, odgovori na vprašanja o svoji integriteti. Vse obtožbe morajo biti temeljito pojasnjene.«

Podpredsednica skupine EPP v Evropskem parlamentu Romana Tomc (SDS) pa, »Marta Kos je na zaslišanju v Evropskem parlamentu leta 2024 lagala. Jasno je, da je imela vlogo v jugoslovanski tajni policijski službi. Na Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta bi morala danes pojasniti, kako njena preteklost vpliva na pristopna pogajanja s Srbijo, kaj je do danes naredila, da bi prišlo do odprtja arhivov bivše Jugoslavije in tudi, kako namerava s takim bremenom nadalje zastopati Evropsko komisijo.«

Širitvi najbližje Črna Gora, Ukrajina s pohvalo, Srbija z grajo

Večina seje je bila sicer namenjena vprašanju širitve Evropske unije, kjer so mnenja med poslanci prav tako deljena, a večinsko pozdravljajo pospešitev širitvenih pogajanj. Kot najbolj perspektivna kandidatka je bila označena Črna Gora, ki bi se povezavi lahko pridružila že v tem mandatu. Sledi Albanija.

Med državami, ki uspešno izvajajo reforme je bila posebej izpostavljena Ukrajina, pa tudi Moldavija in Makedonija, medtem ko so si »grajo« prislužile Srbija, Bosna in Hercegovina in Gruzija.

Kosova je izpostavila tudi pomen reforme Evropske unije, da bo nove članice lahko sprejela in ustvarjanja zaupanja med državljani EU, da bodo širitev sprejeli ter vzpostavitev varovalk v primeru, da države po vstopu v Evropsko unijo začnejo odstopati od demokratičnih standardov. Varovalke pričakuje že v pristopnem sporazumu s Črno Goro.