Evropa je znova razdeljena, tokrat zaradi Afganistancev in njihovih ilegalnih prehodov in bivanj na stari celini. Dvajset držav članic Evropske unije je sredi oktobra pozvalo Bruselj, naj omogoči vračanje afganistanskih državljanov, ki so v Evropi brez dovoljenja ali so storili kazniva dejanja.
Belgijska ministrica za migracije Anneleen Van Bossuyt je povedala naravnost: »Nezakonitih ali kriminalnih Afganistancev ne moremo vrniti, niti po obsodbi. To spodkopava zaupanje javnosti v azilno politiko in ogroža našo varnost.«
Pismo so podpisale tudi Avstrija, Nemčija, Poljska, Slovaška, Finska, Češka in še številne druge države. Vse imajo skupno točko, prebivalci so naveličani kriz z migranti, težav z integracijo in vse pogostejših primerov nasilja, ki jih povezujejo z migranti. Politični pritisk je ogromen, še posebej pred volitvami, kjer desne in konservativne stranke obljubljajo strožjo politiko vračanja in varnejše meje.
Nemčija je šla še korak dlje, saj je že izvedla prve deportacije z letali v Afganistan, kljub temu da talibanski režim uradno ni priznan. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je dejal, da je država »blizu dogovora s talibani o vračanju Afganistancev, obsojenih za kazniva dejanja«. Podoben pristop pripravljata tudi Belgija in Avstrija.
Evropske vlade pravijo, da je ukrep potreben, ker mnogi Afganistanci izkoriščajo azilne postopke. Izrazijo namero za azil, nato pa izginejo naprej proti bogatejšim državam.
Obenem podatki kažejo, da v Afganistanu ni mogoče deportirati niti tistih, ki so storili resna kazniva dejanja, kar krepi občutek, da je sistem brez zob.
V Evropski uniji je Afganistan postal ena od vodilnih držav izvora nezakonitih migrantov. Leta 2023 so bile med tujci, ki so bili zaznani kot neregistrirano prisotni v EU, na drugem mestu državljani Afganistana (113.000 približno), pred njimi le Sirijci.
Ravno tako je velika načina migrantov iz Afganistana pozitivno naklonjena šeriatskemu pravu, ki žensko tretira kot manjvredno, uvaja grozljive kazni in je na splošno nezdružljiv s slovensko in evropsko kulturo. To potrjujejo tudi podatki, saj so državljani Afganistana močno nadpovprečno zastopani pri kaznivih dejanjih, zlasti pri spolnih napadih, v nekem policijskem poročilu iz Nemčije so Afganistanci skoraj enajstkrat pogosteje osumljeni kot Nemci.
Ker države vidijo potencialno grožnjo za integracijo in varnost, je odziv jasen: strožja politika vračanja, kot v primeru Nemčije, ki je deportirala prve Afganistance kot kršitelje leta 2024.
Slovenija pri upravljanju z nezakonitimi migracijami ne sledi jedrni Evropi
Tudi v Sloveniji je pritisk migrantskih tokov iz Afganistana očiten. V prvi polovici leta 2024 je bilo zaznanih 3.728 nezakonitih prehodov meje s strani državljanov Afganistana. Za obdobje prvih sedmih mesecev leta 2025 je bilo na območju z notranjo mejo s Hrvaško zaznanih 1.533 Afganistancev, kar je 59 % manj kot v enakem obdobju lani.
Letos je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 71 državljanov Afganistana, od tega 69 moških in 2 ženski.
Gre sicer za izboljšanje, vendar številke ostajajo visoke in sistem ostaja odziven. Kar zadeva kriminalna dejanja, so konkretnih slovenskih statističnih podatkov glede Afganistancev kot storilcev redko objavljenih. Vendar je znanih več primerov, denimo 14. novembra 2024 je bil v Sloveniji aretiran 23-letni državljan Afganistana, osumljen izsiljevanja 2.000 € na osebo in napada na dva migranta v zameno za njihovo izpustitev, ravno tako sta v Postojni dva Afganistanca leta 2022 osumljena spolnega nadlegovanja mladoletnice, ki jo je uspel zaščititi njen starejši brat, iz letošnjega leta je znan primer nagovarjanja mladoletnice na Viču in nasilje nad slovenskim policistom v Šapjanu leta 2023.
Poleg tega so policisti v Kopru obravnavali primer organizirane mreže tihotapljenja ilegalnih migrantov, med katerimi so bili tudi Afganistanci, kar kaže na vpletanje v kriminalno dejavnost.
Slovenija priznava zaščito Afganistancev, vendar je stopnja odobritev visoka, kar nekateri vidijo kot motiv za zlorabe sistema. Prav tako država ne izvaja sistematično vračanj tistih, ki so za vračanje upravičeni ali storili kazniva dejanja. Zato je toliko bolj nenavadno da se Slovenija ni pridružila omenjeni iniciativi.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki