Odnosi med Madžarsko in Ukrajino so v zadnjem času dosegli novo dno zaradi vrste aretacij, diplomatskih izgonov in obtožb o vohunjenju. Ukrajina je aretirala dva svoja državljana, ki naj bi sodelovala z madžarsko vojaško obveščevalno službo, Madžarska pa je izgnala ukrajinske diplomate in uvedla prepoved vstopa za več ukrajinskih državljanov, med drugim tudi za Rolanda Tseberja, politika iz Zakarpatske Ukrajine. Zaostrovanje se vse bolj uporablja tudi za notranjepolitične obračune.
Mnogi mediji in politični analitiki obtožujejo madžarskega premierja Viktorja Orbána, da želi z zaostrovanjem odnosa z Ukrajino utrditi svojo oblast in diskreditirati opozicijsko stranko Tisza, ki ji trenutno na anketah kaže bolje. Volitve bodo prihodnje leto.
Na to kaže tudi primer diskreditacije humanitarne odprave vodje stranke Tisza, Pétra Magyara, v Kijev je vlada poskušala prikazati kot politični manever, njegov sodelavec Tseber pa je postal tarča diskreditacij. Poleg tega je vlada sprožila napade tudi na bivšega načelnika generalštaba Ruszin-Szendija, danes pomembnega člana stranke Tisza, s trditvami o povezavah z ukrajinsko obveščevalno službo. V ozadju zgodbe je seveda tudi širši kontekst Orbánovega prorusko usmerjenega zunanjepolitičnega delovanja.
Komentirajo lahko naročniki