Komisija za preprečevanje korupcije je zoper predsednika vlade Roberta Goloba uvedla preiskavo, saj je ugotovila utemeljen sum, da je Golob z dopustovanjem v obmorski vili Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala na pomembne nadzorne funkcije v javnih zavodih, kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Robert Golob je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kršil, če se iz glasovanja na vladi ni izločil, česar po več virih dejansko ni storil.
Premier je tako, ob primeru Bobnar-Lindav, že v drugi preiskavi KPK-ja. Spomnimo, v predvolilnem času je javno obljubil, da bo v primeru ugotovitve kršitev s strani KPK odstopil s položaja, čeprav zdaj daje drugačne signale.
“V predhodnem preizkusu je od več javnih institucij pridobila dodatno dokumentacijo in pojasnila. Po proučitvi prejetega gradiva je komisija zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov, kot ga opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi česar je senat komisije sprejel sklep o uvedbi preiskave zoper uradno osebo, predsednika vlade Roberta Goloba, glede ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov,” so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije. Dodali so še, da bo šele nadaljnji postopek preiskave pokazal, ali bodo zaznani sumi kršitev potrjeni ali ovrženi. Prav tako bo imel predsednik vlade možnosti pojasniti svoja ravnanja.
Premier Robert Golob in poslovnež Tomaž Subotič sta povezana prek zasebnih in političnih stikov. Golob je leta 2023 trikrat brezplačno dopustoval v Subotičevi vili v Karigadorju na Hrvaškem, Subotič pa je član stranke Gibanje Svoboda in je bil s strani Golobove vlade imenovan v sveta dveh javnih zdravstvenih zavodov (Splošna bolnišnica Celje in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana). To je sporno, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prepoveduje prejemanje daril, ki bi lahko vplivala na javno delovanje, in zahteva izogibanje navzkrižju interesov. Brezplačno dopustovanje, vredno okoli 6300 evrov, in Subotičevo imenovanje na položaje ustvarjata videz korupcije, saj bi lahko zasebni interesi vplivali na javne odločitve, kar je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) začela preiskovati kot možno kršitev zakona.
Vprašanje je sicer ali bosta preiskavi KPK zaključeni pred naslednjimi državnozborskimi volitvami. Tako daleč, da bi to bilo najbolj logično, je primer “Bobnar-Lindav,” v kateri je senat KPK preiskavo uvedel novembra 2023, komisija pa je razgovore s pričami opravila lanskega decembra. Spomnimo, Robert Golob je ob pričanju v tej zadevi postopek KPK označil za “farso”.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Komisija za preprečevanje korupcije v preiskavo Goloba zaradi gratis dopusta. Kaj to pomeni za politični prostor”
Ali si te institucije Golob še ni podredil?
Komentirajo lahko naročniki