Z vikendom vojaških veščin so se ukvarjali vsi, od škofov do predsednice. Na koncu ga je Katoliška mladina odpovedala

Katoliška mladina je tik pred zdajci odpovedala napovedani »katoliški vikend vojaških veščin« z geslom Noli timere (“Ne boj se”). Tabor, ki bi se moral ta konec tedna odviti v gozdovih pri Škofljici, je bil predstavljen kot tridnevna kombinacija duhovnosti, discipline in praktičnih znanj. A prav vojaški okvir je sprožil plaz odzivov, kritik, predvsem pa zakulisnih pritiskov z vseh strani, ki so dogodek na koncu tudi pokopali.

Organizatorji so v izjavi priznali, da so v promociji preveč poudarili vojaški vidik, zaradi česar je bil namen napačno razumljen. Čeprav so poudarjali, da gre le za airsoft replike, orientacijo in  veščine preživetja, so številni mediji in politiki tabor označili za »militarizacijo mladine«. Po družbenih omrežjih so se vrstili očitki o »paravojaških formacijah« in »flirtu med vero in orožjem«, deloma iz leve politične sfere, a tudi iz cerkvenih krogov, kjer so opozorili, da mora biti meja med vero in vojsko jasno začrtana.

Bivši specialec Slovenske vojske, Luka Debeljak, ki bi operativno izvajal aktivnosti na taboru, je v pogovoru za naš medij izpostavil, da je bila celotna medijska zgodba »napihnjena« ter da so bile interpretacije dogodka pogosto zlonamerne. Po njegovem so bili pritiski usmerjeni neposredno na Katoliško mladino, posredno pa tudi nanj osebno,  širili so jih posamezni politiki, novinarji in aktivisti, prihajali pa so tudi iz cerkvenih krogov.  Pritiski v zvezi z dogodkom naj bi prihajali celo iz kabineta predsednice republike Nataše Pirc Musar. Skratka številni, ki v vsaki povezavi katolištva z vojaškimi simboli vidijo nevarnost.

Pozitiven namen, ki je splaval po vodi

Debeljak vztraja, da je bil namen izključno pozitiven, torej druženje, odgovornost, disciplina in krščanski duh, nikakor pa ne spodbujanje nasilja. Te veščine so po njegovem izjemno pozitivne, utrdijo človeka, mu dajo podlago za kasnejše življenje, ravno tako so ljudje navdušeni in »lačni« takih stvari. Ne zato ker bi bili krvi žejni norci ampak ker jih te stvari zanimajo zaradi športnih aktivnosti, aktivnosti vezanih z naravo, morda morebitni zaposlitvi v vojski in policiji, itd..

Njegovo stališče je že pred časom potrdil tudi nekdanji vojaški vikar dr. Jože Plut. Ta je poudaril, da izobraževanje mladih o osnovnih veščinah discipline, preživetja in celo rokovanja z orožjem, če gre za replike, ni nič proti-krščanskega in nikakor ne ekstremističnega. Po njegovem gre za povsem legitimno obliko vzgoje, podobno kot  skavtski kampi, pri čemer so očitki o militarizaciji rezultat ideoloških bojev, ne realne nevarnosti. Bilo pa je tudi veliko javnih pomislekov iz katoliških vrst, o katerih smo pisali v članku Katoličani za in proti spogledovanju z vojaštvom.

Zgodba o odpovedi tabora tako razkriva občutljivost slovenske družbe, kjer že sama omemba »katoliškega« in »vojaškega« v istem kontekstu sproži alarm. Na eni strani strah pred ponavljanjem zgodovine, na drugi politično izkoriščanje teme. Rezultat je bil predvidljiv – tabora vsaj v začetku zastavljeni obliki ne bo. Katoliška mladina obljublja, da bodo prihodnji dogodki zasnovani malo drugače, a z istim ciljem: vzgoja mladih v odgovorne kristjane.

Ironično pa je prav geslo Noli timere postalo simbol nasprotnega , organizatorji so dogodek odpovedali zaradi strahu. Ne strahu pred orožjem, temveč pred napačnimi interpretacijami, medijskimi pritiski in političnimi obračuni.