Velika mesta na čelu s Parizom odpovedujejo ali omejujejo javna novoletna praznovanja: kaj jih je tako prestrašilo?

V zadnjih tednih so na družbenih omrežjih zaokrožile trditve, da so številne države – kot naj bi bile Francija, Avstralija in Nemčija – popolnoma odpovedale novoletna praznovanja zaradi nevarnosti terorizma. Dejstva kažejo, da ne gre za množične državne prepovedi, ampak ciljno odpovedovanje ali prilagajanje posameznih dogodkov iz varnostnih razlogov. 

Tako je ukinjeno množično praznovanje na pariških Elizejskih poljanah, pa tudi drugje po svetu. Povsem drugačnih neredov kot v Parizu se verjetno bojijo v Beogradu, ki bo letos tudi brez množičnega uradnega vstopa v novo leto.

Kje in kakšne spremembe praznovanj potekajo

Eden najbolj vidnih primerov je Pariz, kjer so oblasti odpovedale tradicionalni veliki koncert in praznovanje na aveniji Champs-Élysées, ki običajno privabi ogromne množice obiskovalcev. Odločitev je bila po uradnih izjavah povezana s skrbjo za varno upravljanje množice in nevarnostjo nepredvidljivih situacij na majhnih ulicah, čeprav oblasti niso želele javno izpostavljati konkretnih terorističnih groženj.

V Tokiu, natančneje na Shibuya Crossing, so letos ponovno odpovedali legendarno Shibuya Countdown prireditev. To sicer ni popolnoma nova praksa — tamkajšnje praznovanje je bilo že pretekla leta omejeno ali odpovedano zaradi izzivov pri nadzoru velikih množic in morebitnih varnostnih tveganj, ki jih prinaša izredna gneča v urbanem prostoru. 

Tudi Beograd je letos napovedal, da ne bo organiziranega uradnega praznovanja Novega leta ali »Srbskega novega leta«. Mestni urad je za to navedel varnostne skrbi in logistične pritiske pri zagotavljanju nadzora velikih javnih prostorov. Iz tega bi lahko razbrali, da se bojijo širše množice, ki bi morda na način študentskih protestov poskušala protestirati proti vladi.

V Sydneyju ne prihaja do popolne odpovedi praznovanj — ognjemet in nekateri dogodki še vedno potekajo, vendar so oblasti močno okrepile varnostne ukrepe. To je deloma odgovor na terroristični napad na plaži Bondi, kjer je bilo decembra ubitih več ljudi, kar je močno prispevalo k odločitvam o okrepljeni prisotnosti policije, postavitvi betonskih blokad in nadzoru množic. 

Nevarnosti ali druge javne reakcije vplivajo tudi drugod po svetu — na primer v Medanu (Indonezija) so prava novoletna praznovanja odpovedali po javnem pritisku in povratnih informacijah prebivalcev, ki so opozarjali na nestrinjanje s kontekstom množičnih dogodkov. 

Odpovedi posledica varnostnih ocen

Kljub nekajkrat napačno interpretiranih uradnih informacij, pa je dejstvo, da so predvsem teroristični dogodki v Avstraliji tudi v evropskih mestih sprožili precej več razmišljanja kaj storiti z množičnimi dogodki. Tudi to dejstvo je zagotovo vplivalo na odpovedi v omenjenih mestih. Večina držav sicer ne odpoveduje celotnih novoletnih praznovanj, ampak se predvsem loteva mest, kjer bi lahko prišlo do večjih neredov ali groženj.