Ugledna ekonomista o zapravljivosti države: to je hoja po robu, božičnica pa kaplja čez (video)

28. 11. 2025, 12:44

6 minut branja
Deli

Ekonomist in strokovnjak za mednarodne finance prof. Mojmir Mrak je v  oddaji Odmevi jasno opozoril, da se je Slovenija s proračunskim načrtom za leto 2026 znašla nevarno blizu kršitve evropskih fiskalnih pravil, na kar je v sredo opozorila tudi Evropska komisija. 

Slovenija je zaradi visokega primanjkljaja v času polne zaposlenosti in optimističnih makroekonomskih predpostavk pod povečanim nadzorom. V Bruslju dodatne nepremišljene poteze – od predvolilnih izdatkov do nenadnih novih obljub – razumejo kot signal fiskalne nepreglednosti.

V nadaljevanju povzemamo ključne pasti, na katere je opozoril prof. Mrak – od prevelike odvisnosti proračuna od negotove gospodarske rasti do odsotnosti fiskalne “zaloge”, ki bi državo zaščitila v primeru upočasnitve.

Teh opozoril Slovenija ne sme vzeti zlahka, saj bi neukrepanje lahko vodilo v resnejše postopke Evropske komisije in omejitve domače fiskalne politike, je v oddaji Safari special poudaril še en ugleden ekonomist, predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. kar je poudaril tudi Davorin Kračun, predsednik fiskalnega svet

1. Proračun pri polni zaposlenosti ne sme imeti skoraj 3-odstotnega primanjkljaja

Dr. Mrak je v oddaji večkrat poudaril, da je Slovenija trenutno v obdobju polne zaposlenosti, kar pomeni, da gospodarstvo deluje blizu svojih zmogljivosti. V takem trenutku bi moral biti proračun skoraj uravnotežen, ne pa v minusu skoraj treh odstotkov.

“Pri polni zaposlenosti imamo načrtovan javnofinančni primanjkljaj blizu treh odstotkov. To ni v redu. To preprosto ni v redu.” Razlog: Ko pride do krize, država nima rezerve, “zaloge” za odziv. Zato smo “na robu” in vsaka motnja nas lahko hitro porine čez mejo.

2. Gospodarska rast je lahko nižja od načrtovane – in to nas lahko potisne v kršitev pravil

Naročniška vsebina

3. Nenadni dodatni izdatki (npr. božičnica) ustvarjajo negativen vtis in povečujejo tveganje

Mrak  je jasen, da je božičnica, sprejeta tik pred volitvami, sprožila vprašanja v Bruslju. “Božičnica je zagotovo tista kaplja čez rob … Na robu si in potem se pač še spomniš, da boš čez noč uvedel še božičnico.” Bruselj pri državi, ki je že “na meji”, zelo občutljivo reagira na nenadne in politično motivirane izdatke. Problem ni le finančni, temveč tudi signalni: kaže na nepremišljenost in na nestabilno fiskalno politiko.

Kako zelo božičnica v javnem sektorju in ostali predvolilni bonbončki vplivajo na strukturo javnih finance je lepo razložil tudi Davorin Kračun v epizodi Safari Special.

4. Slovenija nima fiskalne “zaloge” za primer krize

Naročniška vsebina

    5. EU bo Slovenijo ‘bolj natančno gledala’ – če ne popravi smeri, sledi zaostritev

Mrak je jasen: položaja ne gre primerjati s krizo leta 2013, a če se država ne bo odzvala, bo Evropska komisija “poglobila” nadzor: “Če tega ne bomo naredili, potem se bo iz potencialne težave spremenilo v dejansko težavo. Potem lahko pridemo do zadev, kot je presežni primanjkljaj.” To pomeni formalni postopek proti državi, strožji nadzor, morebitne korektivne ukrepe in slabši ugled na finančnih trgih.

Komisija je Slovenijo že sedaj uvrstila med države, ki še niso kršile pravil, a so “zelo blizu”. Zato nas bo spremljala bolj podrobno. Če bomo naredili osnovne prilagoditve in pokazali fiskalno odgovornost, nas lahko vrne “z radarja”. Če ne, pa bi se lahko sprožili strožji postopki.

Zakaj je tako pomembno, da Slovenija pazi na javne finance, lepo razloži Davorin Kračun v Safari Special. Slovenija je tako majhen trg, da ga zamaje lahko praktično vsaka stvar, ki se zgodi, kar se večjim državam ne more zgoditi tako hitro.

Oglejte si celotni pogovor z dr. Davorinom Kračunom o skritih ozadjih predvolilnih bonbonier, ki pa je ekskluzivno namenjen naročnikom. Če še niste, lahko to postanete s klikom na zatemnjeni del:

Video:

Naročniška vsebina

Anketa: Katere medije in podcaste spremljate in kaj si mislite o Zanima.me?

Dragi bralci, ker želimo naš medij za vas narediti boljši in kakovostnejši, vas vabimo k izpolnitvi anonimne ankete o portalu Zanima.me in slovenskih medijih na splošno.
Povejte, katere medije spremljate, jim bolj ali manj zaupate, kakšnih vsebin si želite več in kakšnih manj … vaš glas šteje!

Create your own user feedback survey