Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo evropske zaveznice lahko kupovale ameriške sisteme zračne obrambe in drugo orožje za Ukrajino. Ob tem je poudaril, da Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, zato Kijevu ne namerava poslati raket dolgega dosega. Njegove izjave so sledile pogovorom z ukrajinskim predsednikom Zelenskim o morebitnih protiofenzivah, a predstavnica Bele hiše je zatrdila, da Trump ne spodbuja nasilja, temveč si prizadeva za končanje vojne.
Na Trumpovo pobudo so se že odzvale prve evropske države. Danska, Nizozemska, Švedska in Nemčija so izrazile pripravljenost za sodelovanje pri nakupu orožja za Ukrajino. Danska in Nizozemska še preučujeta podrobnosti, medtem ko bo Švedska prispevala k dobavi sistemov patriot in pozdravlja ostrejše sankcije proti Rusiji. Nemčija pa je že napovedala financiranje dveh sistemov protiraketne obrambe. Generalni sekretar Nata je omenil, da bi evropske države lahko črpale iz svojih zalog in jih nato dopolnile z novim ameriškim orožjem.
Nekdanja estonska premierka in aktualna visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Kaja Kallas je ob tem opozorila, da bi morale ZDA deliti finančno breme oboroževanja Ukrajine. Čeprav pozdravlja napoved povečane dobave orožja, je kritična do Trumpove izjave, da naj za to plačajo evropske države. Po njenem mnenju to pomeni, da ZDA dejansko same ne prispevajo orožja. Prav tako se ji zdi 50-dnevni rok, ki ga je Trump dal Rusiji za dosego premirja, predolg, glede na razmere na fronti.
Komentirajo lahko naročniki