Tožba, naslovnica in meja med kritiko ter blatenjem: zakaj primer Vrečko–Demokracija buri politično javnost

23. 2. 2026, 18:08

2 minuti branja
Deli

Sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo zoper tednik Demokracija, potem ko je ta na naslovnici povezoval vodilne predstavnike stranke z afero Fotopub. Po njenem mnenju je šlo za nedopustno blatenje in kršitev novinarskih standardov, zato želi zadevo razčistiti pred sodiščem.

Vrečkova  je na novinarski konferenci poudarila, da omenjena naslovnica ni satira ali legitimna politična kritika, temveč namigovanje, ki po njenem širi sovraštvo. Ob tem je dodala, da volilna kampanja ne bi smela temeljiti na diskreditacijah in lažeh, temveč na programih in argumentih. Stranka Levica pojasnjuje, da s tožbo ne posega v svobodo medijev, temveč jo želi zaščititi pred zlorabami.

V Demokraciji očitke zavračajo. Glavni urednik Metod Berlec meni, da gre za pritisk na medij in za politično potezo tik pred volitvami. Poudarja, da so objavili informacije, ki so po njihovem mnenju v javnem interesu, ter opozarja na po njihovem mnenju neenako obravnavo afer v slovenskem medijskem prostoru. Novica o tožbi je sprožila zanimive in burne odzive na družbenih omrežjih, še zlasti na socialnem omrežju X


Jedro spora je naslovnica, na kateri sta bila poleg Vrečkove omenjena tudi Luka Mesec in afera Fotopub iz leta 2022. Ta je povezana z umetnikom Dušanom Smodejem, zoper katerega je bila vložena obtožnica, so katere pa mu ne morejo vročiti, ker je “pobegnil” v tujino. Pomembno je poudariti, da neposrednih dokazov o sodelovanju politike v očitanih dejanjih ni, kar priznavajo tudi uradni viri.

Napoved o tožbi je prišla ven ravno v luči in teku volilne kampanje za državni zbor, kjer se bo na volitvah za mandat potegovala tudi Vrečkova, ki svoji stranki napoveduje kar dvomestno število mandatov. Kako bo sodišče tehtalo med svobodo izražanja in varstvom osebnega ugleda, pa bo znano šele v prihodnjih mesecih, torej že po koncu volilnega ciklusa.

Komentar: Jošt Polc
Tožba, naslovnica in dvojna merila: ko politika zahteva zaščito, ki je drugim ne privošči

Naročniška vsebina

Obtožbe na račun Aste Vrečko so resne in po do zdaj znanih in preverljivih informacijah tudi pretirane. Zato je njen buren odziv razumljiv in človeško logičen. A hkrati velja poudariti ključno dejstvo. Levica se ni spravila na konkretno poročanje ali vsebino člankov tednika Demokracija, temveč predvsem na naslovnico. Ta je lahko neokusna, provokativna in celo žaljiva, a prav to je njen namen. V političnem marketingu naslovnica ni analitični članek, temveč vaba za bralce, istih trikov se denimo poslužuje tednik Mladina, pa v tujini Hrvatski tjednik, Slobodna Dalmacija, Washington Post, itd.

Politika je žal trda obrt. Še posebej v predvolilnem času moraš kot politik računati tudi na udarce pod pasom, celo takrat, ko so krivični. Paradoks in dvoličnost pa se pokažeta drugje. Isti politični krog je pozdravljal odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da primerjava Branka Grimsa z Goebbelsom v Mladini ni žaljiva, čeprav je bilo za to še manj stvarne podlage kot v primeru namigovanj o Fotopubu, četudi je šlo tudi tam za sicer neokusno satiro.

Če bi kaj podobnega storil Janez Janša, Jernej Vrtovec, Anže Logar ali kdo drug desno od Tita,  bi poslušali o napadu na medije in cenzuri. Ko pa to počnejo “naši”, je nenadoma vse dopustno. Zato ta tožba deluje manj kot boj za dobro ime in bolj kot klasična predvolilna poteza za dodatno zaostrovanje kulturnega in političnega spopada.

[/swpm_protected][/zaklenjeno]

En odgovor na “Tožba, naslovnica in meja med kritiko ter blatenjem: zakaj primer Vrečko–Demokracija buri politično javnost”

  1. Friderik

    Jaz nikdar ne najdem za nobeno podlost ali neokusnost opravičila. Če ta komentar drži, potem tudi s tisto znano podgano na naslovnici ni bilo nič narobe.
    Ni nobene potrebe po tem, da smo žaljivi. Razen seveda, če si nevzgojen. Potem pač ne znaš drugače.

Komentirajo lahko naročniki