Veliki mednarodni dogodki, na katerih Slovenije ni bilo

Na mestih, kjer se danes dejansko oblikuje svetovna politika, Slovenija očitno nima svojega sedeža — ali pa ga ne želi imeti. V zadnjih tednih so se zvrstili ključni mednarodni vrhovi, kjer se določajo varnostne strategije, gospodarske smeri in tehnološka pravila prihodnosti. Slovenija pri teh razpravah bodisi ni sodelovala, bodisi je bila tam neopazna.

Je torej Slovenija v slogu Trumpovega Odbora za mir zavrnila vabilo na vsaj tri zelo pomembne globalne dogodke? Dva od njih je popolnoma ignorirala, na tretjem pa je slovensko delegacijo predstavljala Tanja Fajon.

Na odsotnost Slovenije na pomembnih mednarodnih dogodkih je na X-u opozoril podjetnik Aleš Špetič. Sledili smo njegovemu opozorilu …

Zelo upam, da bo naslednja vlada imela več posluha za mednarodno politko. V zadnjih 6 tednih smo zamudili: Davos, Muenchen, zdaj pa še AI vrh v New Delhiju, kamor so prišli vsi, vključno z Marconom, šefi vseh pomembnih AI podjetij, še Vučič in Plenkovič sta se odpeljala tja…

— Ales Spetic (@alesspetic) February 19, 2026

Davos: globalna ekonomija, geopolitika in prihodnost sveta

Januarja se je v švicarskem Davosu, kot že tradicionalno, zbral svetovni politični in poslovni vrh na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma. Dogodek tradicionalno združuje voditelje držav, korporacij, znanstvenike in vplivne mislece, ki razpravljajo o ključnih globalnih izzivih – od geopolitičnih napetosti do tehnoloških prelomov in gospodarskih tveganj.

Letošnji Davos je potekal pod geslom »duh dialoga« in je znova združil rekordno število političnih voditeljev ter odprl vprašanja globalne stabilnosti, varnosti in prihodnjega razvoja.

To ni zgolj konferenca, ampak prostor, kjer se oblikujejo politični signali, gospodarska pričakovanja in strateška partnerstva za prihodnje leto. Če želi država vplivati na smer globalnih trendov ali vsaj pravočasno razumeti, kam gre svet, je Davos eno ključnih mest.

Zadnji slovenski premier v Davosu je bil pred šestimi leti Marjan Šarec, letos je bila tam edina Slovenka Nika Kovač, čeprav bi moralo biti v strateškem interesu naše države, da se na tem dogodku pojavi.

München: srce svetovne varnostne politike

Februarja je sledila Münchenska varnostna konferenca, najpomembnejši globalni forum o varnosti in obrambi. Tu se srečujejo predsedniki držav, ministri, generali in strateški analitiki, ki razpravljajo o vojnah, zavezništvih, orožju in prihodnosti mednarodnega reda.

Gre za platformo, kjer se oblikujejo politične usmeritve glede vojaških konfliktov, evropske varnosti, Nata in globalnih kriz. Evropa se danes sooča z vprašanji strateške avtonomije, obrambnih zmogljivosti in politične stabilnosti – prav teme, ki odločajo o prihodnosti kontinenta.

Za majhne države je to eden redkih prostorov, kjer lahko neposredno sodelujejo pri razpravah o varnostni arhitekturi sveta. Tudi te konference se ni udeležil predsednik vlade Robert Golob, ampak le zunanja ministrica Tanja Fajon. Sodelovala v razpravah o vodi kot strateškem in varnostnem vprašanju ter o prizadevanjih za prvo žensko na položaju generalne sekretarke ZN.

Poleg tega je opravila več dvostranskih pogovorov z ministrskimi kolegi o aktualnih globalnih in regionalnih izzivih.

Kakšen vtis je Fajonova in z njo Slovenija pustila, najbolje priča seznam voditeljev držav in ostalih sodelujočih, ki ga objavlja Wikipedia:

AI vrh v New Delhiju: tekma za tehnološko prihodnost

Najbolj simboličen pa je bil nedavni globalni vrh o umetni inteligenci v New Delhiju. Dogodek je združil voditelje držav, največje tehnološke korporacije in strokovnjake, ki oblikujejo prihodnost umetne inteligence.

Na srečanju so sodelovali najvišji politični voditelji, izvršni direktorji podjetij, kot so Google, OpenAI in Anthropic, ter predstavniki več kot sto držav. Razpravljali so o regulaciji umetne inteligence, globalni konkurenčnosti, etičnih tveganjih, zaščiti otrok na spletu in o tem, kdo bo vodil prihodnjo digitalno ekonomijo. Po napovedih organizatorjev je vrh pritegnil približno 250.000 udeležencev iz različnih sektorjev, med njimi 20 državnih voditeljev in 45 ministrskih delegacij, kar ga uvršča med največje tovrstne dogodke doslej. Na njem pa slovenske delegacije ni bilo.