Odločitev vlade, da se bo minimalna plača v letu 2026 zvišala na 1.000 evrov neto oziroma 1.482 evrov bruto, je prestala koalicijsko presojo, hkrati pa sprožila eno najostrejših razprav med socialnimi partnerji v zadnjih letih. Minister za delo Luka Mesec poudarja, da gre za socialno nujen in zmeren ukrep, ki zaposlenim s polnim delovnim časom prvič zagotavlja dohodek nad pragom tveganja revščine.
Na strani gospodarstva pa prevladujejo opozorila, da učinki takšnega dviga presegajo zgolj osnovno plačo. Čeprav se neposredni strošek delodajalca po pojasnilih ministrstva poveča za približno 11 odstotkov, dvig minimalne plače sproži verižne učinke v celotnem plačnem sistemu. Višji minimalni dohodek avtomatično pomeni višji regres za letni dopust, višjo obvezno božičnico ter pritisk na dvig drugih plač, kar še posebej občutijo mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge.
Na to tveganje opozarja tudi ekonomist Bogomir Kovač, ki sicer priznava socialno upravičenost dviga, a hkrati poudarja, da so negativni ekonomski učinki realni. Po njegovih besedah je stroške dela mogoče relativno hitro zvišati, medtem ko konkurenčnosti gospodarstva ni mogoče izboljšati čez noč. Dvig minimalne plače namreč ustvarja plačno kompresijo in dodatne pritiske v času, ko je gospodarska rast šibka, mednarodna konkurenca pa vse ostrejša.
Vprašanje zato ni zgolj socialno, temveč tudi strukturno, kar poudarjajo predstavniki gospodarstva, ki niso prepričani če lahko slovensko gospodarstvo ob naraščajočih stroških, brez sočasne razbremenitve dela in rasti produktivnosti na ta način ohrani dolgoročno konkurenčnost in stabilna delovna mesta, odgovor na to pa bo po mnenju ekonomistov pokazalo že leto 2026.
Preberite še:
Krik obupa samostojnih podjetnic: Še en tak mandat in Slovenija bo brez malih s.p.-jev!
Komentirajo lahko naročniki