V zadnjih dneh je v slovenskem političnem prostoru močno odmevala razprava o noveli zakona o zaščiti živali, ki jo je državni zbor potrdil kljub odložilnemu vetu državnega sveta. V ospredje je stopila Tina Gaber, partnerica predsednika vlade Roberta Goloba, ki je v javnem videu ostro kritizirala državni svet zaradi zavrnitve zakona. Izjavila je, da je ta “organ, ki ga nihče ne razume”, in svetnike obtožila, da ščitijo interese posameznikov namesto javnosti.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič ji je odgovoril z javnim zapisom, v katerem je Gabrovi očital neprimerno vmešavanje v zakonodajni proces ter izrazil zaskrbljenost nad političnim vplivom oseb brez formalne funkcije. “V demokraciji zakonodajo oblikujejo pristojne institucije, ne pa tisti, ki so z nekom v osebni zvezi,” je zapisal.
Tina Gaber – partnerica predsednika @vladaRS nima nikakršne vloge v zakonodajnem postopku, zato je, milo rečeno, neprimerno, da se vtika v pripravo zakonov, jih javno komentira in ob tem blati @DrzavniSvet.
Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda v demokraciji zakonodajo… pic.twitter.com/wfMhm3UNWo— Marko Lotrič (@LotricMarko) July 24, 2025
Zakon o zaščiti živali, ki je povzročil razkol, predvideva med drugim prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah do leta 2029, kastracijo pujskov le ob uporabi anestezije, obvezno čipiranje mačk ter prepoved pasjih kletk v stanovanjih. Svetniki opozarjajo, da zakon ni usklajen z evropskimi direktivami, ogroža konkurenčnost domače proizvodnje in posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Čeprav je zakon na koncu vnovič dobil podporo v DZ, je dogajanje sprožilo vprašanja o vplivu posameznikov brez formalnih pristojnosti in o razmerju med zakonodajnimi institucijami ter civilno družbo. Nekateri koalicijski glasovi namigujejo celo na možnost pobude za ukinitev državnega sveta.
Državni svet je resda institucija, ki jo marsikdo težko razume, bodisi zaradi njenega sestava, bodisi zaradi omejenih pristojnosti. A ravno zato, ker v naši politični krajini pogosto prevladuje en sam ideološki pol, že desetletja v veliki meri levi, ima ta organ vsaj minimalno vlogo zavor in ravnotežij. V sistemu, kjer izvršna in zakonodajna veja pogosto delujeta kot eno, kjer so “koalicijske večine” podaljšek vlade, je državni svet pogosto edini, ki upa reči “počasi”, četudi ne vedno uspešno.
Zato je ironično, da ravno o nerazumljivosti državnega sveta govori oseba, ki naj bi po uradnih informacijah diplomirala na Fakulteti za družbene vede, kjer se institucionalna ureditev države podrobno preučuje. Še bolj paradoksalno pa je, da Gabrova, ženska, katere vpliv javnost občuti, a njen uradni status ostaja nedoločen, implicitno moralizira o demokratičnih organih. Je prva dama, svetovalka, aktivistka, vplivnica, lobistka? Nihče ne ve natančno. A državljani njen vpliv občutimo močneje kot vpliv mnogih voljenih predstavnikov.
Profesor Boštjan M. Turk je morda sarkastično, a jedrnato ujel bistvo, ko je zapisal, da imamo “fant od Tine” in ne obratno. In to samo po sebi nekaj pove o stanju demokracije in vlog v naši državi.
Tina Gaber: “Upam, da se bo zbralo 46 pogumnih poslancev in glasovalo v prid živali”:
Komentirajo lahko naročniki