Ste v zadnjem času zasledili videoposnetek tigra, ki se nežno igra z muckom, ali tjulnja, ki se hvaležno stiska k mornarju? Preden pritisnete “všeč mi je” in delite to objavo, se ustavite. Znanstveniki opozarjajo, da so ti prizori, ki nam ogrejejo srce, pogosto popolna laž, ustvarjena z umetno inteligenco, poroča portal France24.
Strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni videi niso le nedolžna zabava. Njihov namen je izzivanje močnih čustev, pogosto z antropomorfizacijo živali, kar pri gledalcih ustvarja napačno predstavo o naravi divjih živali. Posledica je lahko nevarno vedenje – želja po neposrednem stiku z živalmi, iskanje t. i. »selfiejev z divjimi živalmi« ter spodbujanje turizma, ki temelji na izkoriščanju živali v ujetništvu.
Chris Lewis iz organizacije Born Free Foundation opozarja, da takšni trendi prispevajo k »komodifikaciji« živali – njihovi obravnavi kot zabavnih rekvizitov. To povečuje pritisk na divje populacije, spodbuja nezakonito trgovino z živalmi ter njihovo zlorabo za ustvarjanje viralnih vsebin.
Znanstveniki obenem opozarjajo še na manj očitno, a dolgoročno nevarno posledico. Raziskava Univerze v Kordovi kaže, da množična prisotnost (čeprav izmišljenih) podob tigrov, volkov in slonov na družbenih omrežjih ustvarja lažen občutek, da teh živali ne primanjkuje. To zmanjšuje občutek nujnosti za njihovo zaščito in lahko vodi v manj sredstev za ohranjanje ogroženih vrst.
Namesto resničnih groženj – uničevanja habitatov, onesnaževanja in podnebnih sprememb – umetna inteligenca v teh zgodbah ljudi postavlja v vlogo rešiteljev, s čimer se pozornost preusmerja stran od dejstva, da je človek glavni povzročitelj krize biodiverzitete. Po mnenju raziskovalcev to dodatno poglablja že tako zaskrbljujoč razkorak med sodobno družbo in resnično naravo.
Komentirajo lahko naročniki