»Že letos se je primanjkljaj javnih financ povečal. Ključni razlog je občutna rast tekoče porabe, ki jo poganja sprememba plačnega sistema v javnem sektorju.« Pa božičnica sploh še ni upoštevana pri tem. Vlada se s tem odmika od lastnega fiskalno-strukturnega načrta, s katerim bi bila zagotovljena srednjeročna vzdržnost javnih financ in s tem nespoštovanje določb Zakona o fiskalnem pravilu.
Povedano enostavno – vlada preveč troši in igra poker z javnimi financami, saj zaupanje finančnih trgov temelji na naši verodostojnosti, ki »blef« zdrži le nekaj časa. Nedavna napoved Roberta Goloba, da »dokler bo Svoboda na vladi, bo poskrbela za svoje ljudi v javni upravi«, ima svojo ceno, pišemo v komentarju.
Fiskalni svet je ocenil proračuna za leti 2026 in 2027, nad katerima je vse prej kot navdušen, bi lahko sklepali iz danes predstavljenega poročila. Pri tem poudarjajo, da so uporabljali tako lastne projekcije, kot projekcije Ministrstva za finance.
Odmikamo se od načrtov za stabilizacijo javnih financ in kršimo fiskalno pravilo
Politika se odmika od poti, ki si jo je začrtala sama, s čimer ogroža postopno konsolidacijo, ki zagotavlja srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Že v letu 2025 se je primanjkljaj povečal, razlog pa niso izjemne investicije, pač pa »občutna rast tekoče porabe,« ki je predvsem posledica dviga plač v javnem sektorju. Ta »presega gospodarsko rast in tako trajno dviga raven izdatkov,« je poslance danes opozoril predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
Ob tem opozarja na poslabšanje gospodarskih razmer, zaradi česar se pričakuje umirjena rast prihodkov. Med glavnimi tveganji izpostavlja še dodatne transferje v zdravstvo in pokojninsko blagajno ter nepregledno odstopno klavzula za dvig obrambnih izdatkov.
Primanjkljaj sektorja država se bo po nastavljenem trendu višal do 2,5 odstotka v letu 2028, kar pomeni, da bo javni dolg vztrajal nad 60 odstotki BDP, njegovo zniževanje pa bo počasnejše od načrtovanega.
Ob tem, tako Kračun, vlada krši tudi Zakon o fiskalnem pravilu, saj vlada celo brez upoštevanja dodatnih izdatkov za obrambo presega meje, h katerim se je zavezala v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028.
Kračun opozarja tudi, da je nacionalna odstopna klavzula za obrambo, ki državi začasno omogoča višje izdatke zgolj zaradi povečanih izdatkov za obrambo, časovno omejena, povečanje izdatkov pa naj bi bilo trajno. S katerimi viri bo nadomeščeno po izteku klavzule, ni jasno.
Ugoden dostop do finančnih trgov se hitro lahko poslabša
Fiskalni svet priznava, da ima Slovenija trenutno »ugoden dostop do financiranja in visoke likvidnostne rezerve, a tak položaj ni samoumeven.« Kračun opozarja na pomen zaupanja finančnih trgov, ki temelji na verodostojnosti fiskalne politike. Iz izkušenj pa vemo, da se »bonitetne ocene in pogoji zadolževanja ob omajanju verodostojnosti hitro poslabšajo.«
Fiskalni svet pozdravlja nekatere reforme, med drugim pokojninsko ter vzpostavitev namenskih virov za popoplavno obnovo in dolgotrajno oskrbo, a opozarja, da brez dejanskega izvajanja reform in omejevanja tekoče porabe, stabilnih javnih financ ne bo mogoče doseči.
Fiskalni svet zato Držanemu zboru predlaga:
- Zagotoviti je potrebno pregledno in učinkovito porabo, usmerjeno v dolgoročen razvoj.
- Rast stroškov dela v javnem sektorju mora biti dolgoročno vzdržna in usklajena z gospodarsko realnostjo.
- Potrebno je pravočasno in postopno prilagajanje, saj pozno ukrepanje vodi v ostrejše in bolj boleče reze.
- In končno – spoštovanje zavez iz Načrta ni le formalnost, temveč temelj zaupanja v vzdržnost javnih financ.
Kljub trenutno dobremu dostopu do finančnih trgov je na obzorju slabšanje gospodarskih razmer, zato je ukrepanje glede hitre rasti tekoče porabe nujno, še polaga na srce poslancem Kračun. Saj je ukrepanje smiselno zdaj, ko še imamo dostop do finančnih trgov za financiranje dolga in so naše možnosti za ukrepanje široke. »Le če bomo delovali preudarno in ne za zadovoljevanje kratkoročnih ciljev, bomo zagotovili, da je fiskalna politika varno sidro, ne pa vir tveganj za prihodnji razvoj države.«
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki