Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere član je tudi “šolski” sindikat SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije, sta kampanjo proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zastavila z zelo močnimi opozorili. Z njimi agitirajo proti interventnemu zakonu med svoji člani pa tudi med nečlani. Po Sloveniji sindikalni zaupniki po šolah na številne načine, tudi s pozivi “obvezno podpišite” agitirajo pri sodelavcih.
A ne le način, ki je, kakršen pač je, tudi del sindikalnih opozoril na plakatih je zapisan tako, da lahko človek dobi vtis, da zakon neposredno uvaja reze v javni sektor, zamrzuje plačno reformo, posega v dogovorjene plače ali celo, da odpira vrata novemu ZUJF-u.
“Ne bomo dovolili novega ZUJF-a! Ne bomo dovolili zamrznitve plačne reforme! Ne bomo dovolili posegov v dogovorjene plače!” so zgolj tri od parol na plakatu Konfederacije sindikatov javnega sektorja, s katero pozivajo svoje članek in druge javne uslužbence, naj dajo podpis za referendum o interventnem zakonu.
Ker nič od naštetega zakon ne vsebuje, smo se obrnili na SVIZ in Visokošolski sindikat in ju povprašali, kje v zakonu prepoznavajo te sporne določbe zapisane na plakatih.
– Ne bomo dovolili zamrznitve plačne reforme! – Ne bomo dovolili posegov v dogovorjene plače! – Ne bomo dovolili krčenja pravic iz kolektivnih pogodb! – Ne bomo dovolili slabšanja in privatizacije javnega zdravstva, šolstva, varnosti in socialnih storitev! – Ne bomo dovolili, da se najprej naredi davčna luknja, potem pa se ljudem razlaga, da “ni denarja”!« Po 30 letih šolskega sindikalista Štruklja bi pričakovali, da zna brati zakone in jih tudi verodostojno povzeti. Negativna ocena, g. Štrukelj. Niti ene (!) od alinej, ki jih širite, namreč ni v zakonu. Niti ene. Laž na laž! 👇 — Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) May 13, 2026
– Ne bomo dovolili novega ZUJF-a!
Ni čudno, da so rezultati v naših šolah vedno slabši. pic.twitter.com/8exPujuY3U
Od kot jim to, smo jih vprašali in odgovorili so nam: “Zgodovina nas uči, da država takšne luknje krpa z rezi v javni sektor. Predlog zakona pomeni ogromen izpad javnih sredstev. To ni abstraktna številka. To je denar za plače, pokojnine, zdravstvo, šolstvo, varnost, socialo in javne storitve”
Menijo, da je vprašanje zato zelo preprosto: “Če država z zakonom zmanjša prihodke za več kot milijardo evrov, kdo bo to plačal? Odgovor poznamo iz preteklosti: zaposleni, javni sektor, upokojenci in uporabniki javnih storitev.”
Odgovori so nam še s protivprašanjem: “Postavlja se nam vprašanje, kje v naši objavi vidite trditev, da ta zakon določa zamrznitev plač? Kje vidite trditev, da ta zakon posega v dogovorjene plače v JS? In tako dalje. V naši 7. točki povemo, česa v prihodnje ne bomo dovolili, ko bodo odločevalci želeli ali morali »pokompenzirati« 1 milijardo evrov manjka, ki jo bo prinesel ta zakon, če bo uveljavljen,”
Ena najmočnejših sindikalnih trditev je opozorilo pred “novim ZUJF-om”. V objavi KSJS namreč piše: “Ne bomo dovolili novega ZUJF-a!”
“Novi ZUJF” je torej sindikalna napoved možnega naslednjega koraka. Njihova logika je jasna: če država zmanjša prihodke, bo morala izpad nekje nadomestiti; če ga bo nadomeščala tako kot v preteklosti, bodo na udaru javni sektor in socialne pravice.
Toda to je sklepanje, ne zakonsko dejstvo. Zato bi bilo korektneje zapisati, da se sindikati bojijo, da bi zakon lahko ustvaril pogoje za prihodnje varčevalne ukrepe po vzoru ZUJF-a.
Trditev, zapisana kot bojni slogan pa ustvarja vtis, da je ZUJF že nekako skrit v zakonu. Ob tem je potrebno poudariti, da predlagatelji sicer ocenjujejo, da naj bi ukrepi iz interventnega zakona na minus v blagajni vplivali z 571 milijoni eurov, ob stabilnejšem gospodarskem okolju pa le z 400 milijoni, medtem ko odhajajoča vlada in sindikati govorijo o milijardi eurov.
Korektna formulacija bi bila tudi: zakon ne posega neposredno v dogovorjene plače, lahko pa po oceni sindikatov zaradi izpada prihodkov poveča tveganje za poznejše pritiske na dogovorjene obveznosti.
V komunikaciji, namenjeni zbiranju podpisov za referendum, bi morala biti razlika jasna: zakon sam ne krči pravic iz kolektivnih pogodb; sindikati pa opozarjajo, da bi lahko javnofinančni učinki zakona pozneje ustvarili pritisk za takšne posege. Brez te razlike sporočilo deluje bolj kot strašilo kot kot natančna razlaga vsebine zakona.
Visokošolski sindikat: členi brez razlage
Visokošolski sindikat Slovenije je imel malce drugačen plakat in zapis, da je za nabiranje glasov PROTI zakonu izbral naslednje parole:
- PROTI uničenju javnega zdravstva
- PROTI prekarizaciji zaposlenih in študentov
- PROTI olajšavam za Airbnb
- PROTI prisilnemu upokojevanju
V imenu Visokošolskega sindikata Slovenije nam je na vprašanja odgovoril predsednik Gorazd Kovačič. V svojem odgovoru je bil sicer precej bolj konkreten kot SVIZ, a brez utemeljitve. saj je Zapisal je, da “uničevanje javnega zdravstva povzročajo členi 27 do 33, pa tudi členi, ki bodo zmanjšali prihodke ZZZS iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno s 14. členom pred dnevi sprejetega “interventnega zakona”.
Prekarizacijo oz. potiskanje v davčno ugodnejši status s. p., v katerem pa je delavec izpostavljen tveganjem negotovosti v okviru prikritih delovnih razmerij, spodbujata člena 2 in 3. Opustitev omejitev pri oddajanju stanovanj v kratkoročni najem povzročajo členi 39 do 43. Prisilno upokojevanje, po katerem ima delodajalec možnost delavcu vsiliti nadaljevanje dela za nižjo plačo, pa določa 24. člen “interventnega zakona”.”
Konfederacija sindikatov javnega sektorja in Visokošolskih sindikat na svojih propagandnih plakatih navajata parole, ki jih zakon ne vsebuje. Po njihovih trditvah bodo te zgolj posledica znižanja davkov in zato škodljive za tiste, ki jih nagovarjajo.
Če torej znižamo davke na energente in osnovna živila ter upokojencem omogočimo, da po upokojitvi ob delu prejemajo polno pokojnino (sprejeti ukrepi, ki javne blagajne stanejo največ), škodimo ljudem, saj bo država potem posegla v dogovorjene plače, krčila pravice ipd. In če zdravnikom ponovno omogočimo, da delajo tako za zasebne kot državne izvajalce (znotraj javnega zdravstva oz. javne mreže), uničujemo javno zdravstvo, ki se zdaj sooča z odhodi zdravnikov in utaplja v čakalnih vrstah.
To je torej logika, ki pa ne pije vode.
Zakaj?
Vse našteto je ena od možnosti za prihranek, ampak manj verjetna od številnih drugih. Recimo tega, da izpad kratkoročno nadomestiš z bolj racionalno porabo denarja pri preplačilih investicij, podpisovanju aneksov, in da, tudi krčenjem javne uprave tam, kjer je preveč razbohotena – denimo nenadomeščanje upokojenih državnih uradnikov, zmanjševanje birokracije in krčenje uradov, ki obstajajo zgolj zaradi nje.
Dolgoročno pa s tem, ko z nekaj razbremenitve daš kisika gospodarstvu, malim podjetnikom in drugim, ki ustvarjajo dodano vrednost, ti lahko povečajo produktivnost in posledično imajo vsi več od tega, tudi javne finance, proračun in s tem javni uslužbenci, ki so zdaj na okopih. Te logike, ki je bolj verjetna, sindikati seveda ne štejejo za mogoče.
In še nekaj – če pomislimo, je zadaj logika povsem enaka odhajajoči oblasti, ko je dvigovala davke in prepovedovala delo zdravnikov izven državnih ustanov v prostem času. Davke je bilo potrebno dvigniti, da so vzporedno lahko dvignili tudi proračunsko potrošnjo iz 13 na 18 milijard in z dodatnimi milijardami upravljali po lastni volji. Nekdo je nekaj imel od tega, a od višjih davkov in podaljšanja čakalnih vrst v zdravstvu to nedvomno ni bil povprečen slovenski državljan.
Fiskalni svet, ekonomisti in nenazadnje finančni minister Boštjančič opozarjajo, da je bila odhajajoča oblast preveč potratna, ko je šlo za proračunski denar. Ste ob tej nebrzdani potrošnji kdaj slišali sindikate, da bi jih skrbel visok proračunski primanjkljaj v času polne zaposlenosti in visokih proračunskih prihodkov? Da bi jih zmotilo dejstvo, da je slovenski davkoplačevalci 6. najbolj obdavčeni na planetu? Kaj pa to, da ljudje stojijo v polkilometrskih vrstah čakajoč na vpis osebnega zdravnika in da jim termini zdravstvenih posegov serijsko odpadajo zaradi omejitve dela koncesionarjem?
Pri ničemer od tega niso povzdignili svojega glasu. Zato tudi sedaj, ko prihaja oblast, ki jo smatrajo za sovražno, nimajo kredibilnosti. Ta namerava svoje politike pač zastaviti drugače od trdo levih politik prejšnje vlade in sindikatov. In za to je bila tudi izvoljena.
En odgovor na “Sindikati k podpisom za referendum proti znižanju davkov pozivajo s strašenjem z ukrepi, ki jih v zakonu ni. Kako to pojasnjujejo?”
No, FIDES očitno ne protestira? Res čudno zakaj ne … 🙂
Komentirajo lahko naročniki