Radikalizacija v nemških šolah: siljenje v zakrivanje in postenje, ignoriranje učiteljic …

29. 5. 2026, 06:31

5 minut branja
Deli

Siljenje v zakrivanje, in spreobrnitev, žaljenje, prepovedi malic med ramadanom, nespoštovanje učiteljev  – to niso izolirani incidenti, temveč vsakodnevna realnost nemških šol.

Versko motivirani konflikti so že del vsakdana. Politika probleme neredko relativizira, država milijone vlaga v raziskave in programe z vprašljivimi rezultati. Medtem pa skrajna AfD na račun teh perečih izzivov nemške družbe tiho tlakuje pot do kanclerske pisarne.

Ustrahujejo, ignorirajo učiteljice, sošolce silijo k postu, zakrivanju in spreobrnitvi …

Na nemških šolah že leta narašča število primerov nasilja islamskih mladih nad vrstniki. Nemška odvetnica in muslimanska feministka Seyran Ateş je za Die Welt dejala, da se nasilje dogaja že desetletja, a ga politika skriva.

Učitelji poročajo o učencih, ki sošolcem prepovedujejo, da bi imeli s seboj malice v času ramadana, jih silijo, da se postijo, molijo, nosijo naglavne rute in se spreobračajo v islam. Zahtevajo tudi ločitev deklet in fantov v klopeh, posebne molilne prostore, ločene glede na spol in veroizpoved ter molilne odmore med poukom. Poročajo tudi o primerih učencev, ki se spravljajo na sošolce zaradi prekratkih oblačil ali spolne usmerjenosti. Srečujejo se tudi s primeri, ko si dekleta, ki prej niso bile muslimanke,  po počitnicah nenadoma nadenejo naglavno ruto ali burko.

Nasilje pa ni le medvrstniško. Neredki so tudi primeri, ko učenci ignorirajo učiteljice, ker so ženskega spola, lani so poročali tudi o primeru učitelja geja, ki so ga učenci žalili in ustrahovali.

Redno se srečujejo tudi z grafiti, ki sporočajo, da je islam “tukaj glavni”, da bo “prevladal” itd.

Konflikti, vezani na vero, v nemških šolah vsakodnevni

Po besedah ​​profesorice pedagogike in raziskovalke te problematike Margit Stein je ustrahovanje z verskimi prizvoki v nemških šolah vsakodnevni pojav.

Študije o versko motiviranih konfliktih v šolah so pokazale, da je tretjina anketiranih učiteljev, ravnateljev in socialnih delavcev poročala o takšnih primerih, na primer v kontekstu posta, pravil oblačenja in drugih kontroverznih tem, kot so istospolne zveze in spolna vzgoja. “Četrtina anketirancev je te konflikte dojemala kot radikalizirane,” je profesorica z Univerze v Vechti povedala za portal ZDFheute.

Steinova je izpostavila, da tovrstni konflikti učitelje zelo skrbijo in se vanje zaradi nepoznavanja islama neradi vmešavajo. »Vendar sploh ne gre za to, kaj učenec misli, da je prav ali narobe. Gre za to, da vedno preprečimo ustrahovanje,« poudarja. »Vsakdo lahko verjame, kar hoče, vendar tega ne sme vsiljevati drugim. Gre za spoštovanje svobode drugih,« je še dejala ter opozorila, da nasilja ne smemo pripisati vsem muslimanskim učencem, saj so tudi med njimi žrtve verskega nasilja in diskriminacije.

Po njenih besedah je zaradi povečevanja števila ljudi z verskim ozadjem v nemških šolah tovrstnih konfliktov vse več. “Nekateri spori so tudi znotrajverski, kjer se novo prispeli priseljenci srečujejo z ljudmi, ki so tukaj že dobro integrirani, celo v drugi generaciji. In potem se je seveda polarizacija, ki jo povzročajo sedanje vojne, okrepila tudi v šolah.”

Kako ukrepa država?

Naročniška vsebina

Veter v jadra Alternativi za nemčijo

Problematika močno odmeva tudi politično. Nemški Budnestag je nazadnje letos pomladi obravnaval predloga Alternative za Nemčijo (Afd), ki zahteva odločnejši državni odziv na nasilje in verski pritisk v šolah. Stranka želi, da se nasilje in drugi hudi incidenti v šolah sistematično evidentirajo, raziščejo in preprečijo s primernimi ukrepi. Hkrati je vložila ločen predlog o zaščiti otrok in mladostnikov pred versko prisilo, trpinčenjem in skupinskim pritiskom.

AfD vladi očita, da

Naročniška vsebina

AfD je na tem področju med najaktivnejšimi v nemški politiki. Druge stranke problematiko sicer priznavajo, a jo v veliki meri relativizirajo. AfD tako tudi na račun nagovarjanja takšnih tematik, ki volivce najbolj skrbijo, močno pridobiva na javnomnenjski podpori. Stranka, ki ni del aktualne nemške koalicije, trenutno vodi v javnomnenjskih anketah in ima precejšen potencial, da bo prav iz njenih vrst v naslednji nemški vladi izšel novi nemški kancler.

En odgovor na “Radikalizacija v nemških šolah: siljenje v zakrivanje in postenje, ignoriranje učiteljic …”

  1. Friderik

    Kar so izvolili, to imajo.
    Njihov kancler se bolj ukvarja z oboroževanjem, izgleda, da se mu kolca po lepih starih časih njegovih dedov. Noč in dan modruje o Ukrajini in sanjari o napadu na Rusijo. Doma pa, kaj ga briga! On je za druge, velike naloge.

Komentirajo lahko naročniki