Predsednica republike poslancem: ne sprejemajte zakonov le z mislijo na Rome, ti zakoni bodo veljali za vse

Predsednica RS Nataša Pirc Musar je zahtevo za sklic izredne seje DZ-ju posredovala v nedeljo, 26. oktobra, dan po uboju Novomeščana Aleš Šutarja. Na današnji 121. izredni seji DZ je bila zgolj ena točka: mnenje in stališče predsednice Republike Slovenije do vprašanj, povezanih s situacijo v jugovzhodni Sloveniji, in pomen učinkovite integracije romskega prebivalstva v družbo.

Nataša Pirc Musar je v govoru pozvala k preventivnim ukrepom ter k učinkovitemu ukrepanju policije, tožilstva ter sodstva na podlagi veljavne zakonodaje. Poslance je opozorila, naj zakonov ne spreminjajo čez noč. K aktivnemu reševanju problematike je pozvala tudi romsko skupnost.

Prisluhnili so ji tako člani vlade s premierjem na čelu kot poslanci vseh parlamentarnih strank z izjemo SDS-a, ki so nagovor predsednice republike obstruirali. 

Nasilja ne gre povezovati z narodnostjo

Govor je predsednica začela z mislijo, da nasilja ne gre povezovati z narodnostjo, etnično skupnostjo: “Nasilje je nasilje, a to se vedno dogaja z nekim razlogom in razlogi, okoliščine so tiste, ki se jim posvečamo in ki se jim moramo še bolj posvetiti, da v naših razpravah prevlada razum.” Opozorila je na “strah in negotovost, celo obup prebivalcev jugovzhodne Slovenije, ki se praktično vsakodnevno soočajo z vedenjskimi, celo kriminalnimi odkloni posameznih Romov”.

“Razumeti moramo, da je bila sobotna smrt kaplja krvi čez rob in ne niti država niti lokalna skupnost nista v zadostni meri, predvsem pa hitro in učinkovito izvedli ukrepov, ki bi prebivalcem regije dali večji občutek varnosti,” je povedala predsednica.

Pomembno je, da pravna država deluje

V nadaljevanju je podčrtala pomen varnosti: “Brez občutka varnosti namreč ni mogoče govoriti o svobodi, dostojanstvu ali enakosti.” Opozorila je na pomembnost delovanja pravne države: “Poiščimo ukrepe, ki bodo temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih zakonitosti in sorazmernosti, a se bodo hkrati tudi dosledno izvajali, brez izjem za kogarkoli, brez izjem. Samo učinkovitost ukrepov bo namreč pokazala, da država deluje, da so pravila enaka za vse.”

Nataša Pirc Musar: “Poiščimo ukrepe, ki bodo temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih zakonitosti in sorazmernosti, a se bodo hkrati tudi dosledno izvajali, brez izjem za kogarkoli, brez izjem.” pic.twitter.com/cTzSONDk3B

— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 3, 2025

Dejala je, da je vzrokov za nasilje mnogo in da se medsebojno prepletajo, a da “se začne pri kulturi dialoga, strpnosti in medsebojni spoštljivi komunikaciji”. Pri tem je opozorila na odgovornost, ki jo imajo vsi, ki delujejo v javnem prostoru: “Prav zato sem danes tukaj pred vami, ker kot predsednica Republike želim, da se v nadaljevanju opravi strokovna razprava, pa ne z zlorabo tragedije, ne z retoriko sovražnega govora, oboje obsojam, oboje je nedopustno, oboje ne vodi k mirnemu sobivanju.”

Primeri dobre prakse iz Prekmurja

“V teh dneh v glavnem govorimo o hujših represivnih ukrepih, a ti naslavljajo samo vrh ledene gore. Sama pa bi rada poudarila še druge, tudi zelo pomembne sistemske ukrepe za dolgoročno reševanje nakopičenih težav,” je povedala predsednica.

Izpostavila je dobre prakse iz delovanja Ljudske univerze Lendava, kjer v zadnjem desetletju intenzivno izvajajo programe, vsebinsko vezane na izobraževanje in socialno vključevanje Romov. “Gre za projekte socialne aktivacije za opolnomočenje žensk v romski skupnosti, digitalne vključenosti romskih deklet in žensk, osvetlitve navdihujočih zgodb uspešnih Romov in Rominj in razvijanje ključnih kompetenc romskih učencev, predvsem bralne pismenosti.”

Predsednica je navedla zapis gospe Rahele Hojnik Kolenc, direktorice LU Lendava, ki 20 let dela z Romi v Prekmurju: “Naši Romi niso drugačni. Razlika je v tem, da so jim naši predniki ponudili roko, priložnost in možnost vključevanja v družbo. V Prekmurju se je postopno vzpostavljalo sožitje, ki je temeljilo na medsebojnem spoštovanju, pomoči in zavedanju, da živimo v istem prostoru in delimo skupno prihodnost.”

Za vključenost je pomembna izobrazba

Opozorila je na pomen izobrazbe, ki “ni samo pravica, je dolžnost in tudi investicija v mladega človeka in s tem tudi v našo skupno prihodnost”. Izobraževanje je ključ do vključevanja, do samostojnosti, do enakopravnosti, zato je treba “Romske starše sistematično spodbujati, da pošiljajo svoje otroke v šole in jim s tem omogočijo boljšo prihodnost”. “Od njih moramo pravzaprav to zahtevati,” je podčrtala Pirc Musarjeva.

Nataša Pirc Musar: “Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model, preprosto se ne sme izplačati.” pic.twitter.com/FvnEUl6vO1

— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 3, 2025

Naloga države in lokalnih skupnosti je, da krepijo interes Romov po zaposlitvi in krepijo projekt vključenosti: “Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model. Preprosto se ne sme splačati!”

Učinkovito ukrepanje policije, tožilstva in sodstva

Opozorila je tudi na zakonodajni predlog 11 županov iz jugovzhodne Slovenije, ki so predlagali rešitve za romsko problematiko in zbrali tudi preko 30.000 podpisov, a so jih predstavniki ministrstev in državnih organov preslišali: “Naj teh 30.000 podpisov ne ostane mrtva črka na papirju.”

“Ne sprejemajte zakonov le z mislijo na Rome, ti zakoni bodo veljali za vse,” je opozorila poslance. “Mi določena orodja, prakse, zakone že imamo, le dosledno jih moramo uporabiti, vsekakor z bolj jasno, odločno podporo države. Ukrepanju policije mora torej slediti država z učinkovito politiko pregona storilcev kaznivih dejanj, še zlasti povratnikov na podlagi zakonodaje, ki že velja in ki to tudi sedaj že omogoča.”

Pozvala je k večji vidnosti in prisotnosti policije, ne vojske, na javnih krajih in tudi v romskih naseljih. Spomnila je tudi na vlogo centrov za socialno delo in šol.

Predsednica je govor sklenila s tremi priporočili: opustimo sovraštvo in sovražni govor; čas je, da nehamo gasiti posledice in začnemo odpravljati vzroke (Poslance je opozorila, naj ne sprejemajo zakonov čez noč.); za nastalo situacijo so odgovorni tudi Romi: “S tega mesta torej pozivam vse Rome, da prevzamejo svoj del odgovornosti, da tistim, ki ne spoštujejo zakonov, ki naši družbi in njihovi skupnosti, ki je del te naše skupne družbe, preprečijo kriminalna dejanja in nespoštovanje družbenih norm. Romi morajo biti aktivni, in ne le pasivni udeleženci reševanja nakopičenih težav.”