V pravljicah dobro vedno premaga zlo. Tako smo naučeni. Vse se dobro konča in vsi živijo srečno do konca svojih dni. Potem pride resničnost. In namesto srečnega konca dobimo – kazen v višini tisoč evrov. Za pomoč prijatelju. Brez plačila.
Ko sem prebral zgodbo Branka Lukačiča, upokojenca, ki je slepemu prijatelju pleskal fasado in bil oglobljen zaradi dela na črno, sem se vprašal: kdaj smo postali država, ki kaznuje kurje tatove, medtem pa veliki fantje z milijoni na računih vedno najdejo luknje v zakonu?
Na družbenih omrežjih se je vnela razprava. En tabor: »Človek je pomagal prijatelju, saj ni zaslužil niti evra!« Drugi tabor: »Zakon je zakon, za vse velja enako.« In tukaj pridemo do stare dileme: kaj šteje več – zakon ali zdrava kmečka pamet? Kje smo na tej naši poti povečane birokracije pustili razumnost in moralnost? A ni po rimskem pravu zakon minimum morale?
Kot nekdo, ki pozna davčne postopke, vem, da FURS ne pride na teren kar tako. Nadzirajo, popišejo, izdajo odločbo, priložijo plačilni nalog. Če se ne strinjaš, se lahko pritožiš. Postopkovno je bilo vse najbrž pravilno. Ampak… ali je to res tista kršitev, ki jo je imel zakonodajalec v mislih, ko je leta 2014 pisal zakon o preprečevanju dela na črno?
Takrat je bila siva ekonomija (vključuje tudi delo na črno) v Sloveniji po ocenah skoraj četrtina BDP. Danes? Po novejših ocenah je med šestimi in devetimi odstotki BDP. Torej je siva ekonomija (posledično tudi delo na črno) v zadnjih desetih letih upadla. Okolje se je spremenilo, pravila pa ostajajo enaka. In včasih udarijo tudi tam, kjer bi morala prevladati zdrava kmečka pamet.
Leta 2014 je bila siva ekonomija (vključuje tudi delo na črno) v Sloveniji po ocenah skoraj četrtina BDP. Danes? Po novejših ocenah je med šestimi in devetimi odstotki BDP.
Ironija? Branko Lukačič ni nikakršen “skriti zaposleni mafijec”, ki skriva prihodke pred državo. Branko je upokojenec, ki je prijel za čopič, da bi pomagal slepemu prijatelju. Ampak očitno so zdaj prostovoljni pleskarji večja grožnja državi kot tisti, ki milijone skrivajo v davčnih oazah.
Med enakostjo pred zakonom in sorazmernostjo
Seveda, enakost pred zakonom je temelj pravne države. Vendar obstaja tudi nekaj, čemur rečemo sorazmernost. To pomeni, da upoštevamo namen zakona in okoliščine dejanja. In iskreno – ali res verjamemo, da je namen tega zakona loviti ljudi, ki iz čiste dobrosrčnosti pomagajo prijateljem? Na nek način smo Slovenci in Slovenke hinavci: športnike in prostovoljne gasilce in gasilke hvalimo in jih povzdigujemo v nebo, male kurje tatove pa sodimo z najstrožjim merilom naše moralnosti. Mogoče je čas da tudi samo opravimo inventuro naših osebnih vrednot?
Ko zakon obravnava prijazno gesto, kot da bi šlo za gospodarski kriminal, izgubimo nekaj drugega. Izgubimo občutek, da je v naši družbi še dovoljena medsebojna pomoč. Izgubimo zaupanje, da nas država vidi kot ljudi in ne samo kot potencialne kršitelje.
Ko zakon obravnava prijazno gesto, kot da bi šlo za gospodarski kriminal, izgubimo nekaj drugega. Izgubimo občutek, da je v naši družbi še dovoljena medsebojna pomoč. Izgubimo zaupanje, da nas država vidi kot ljudi in ne samo kot potencialne kršitelje.
Če smo res želeli premagati delo na črno, se vprašajmo: Smo zmagali, ko kaznujemo človeka, ki je prijatelju pleskal hišo? Ali pa smo izgubili nekaj veliko pomembnejšega – občutek solidarnosti?
Zame je to preprosto preveč. Država je tu šla predaleč. To ni boj proti delu na črno, ampak boj proti zdravi pameti. Če je naš največji problem »mafija prostovoljnih pleskarjev«, potem smo res na dobri poti … do popolne birokratske sreče.
En odgovor na “Po kazni FURS-a upokojencu, ki je prijatelju pleskal fasado: je šla predaleč država ali gre predaleč delo na črno?”
Dober prispevek.
Tu nam pokažete, kako DRŽAVA, oziroma vladajoči polni napuha – kažejo svoje mišice nad nemočnimi.
Jankovič močno “orje” po Ljubljani – njegovi sinovi delajo veliko nezakonitega, pa jim je sodišče celo neplačane kredite odpisalo. In vse to smo morali državljani plačati z davki.
Slovenci smo morali z davki tudi plačati “davčno luknjo” Ljubljanske banke in drugih bank. Nimamo pa možnosti izvedeti, kdo je pri banki jemal kredit, ki ga potem ni odplačal. Ali je zakonito, da nekateri “zakonito kradejo”?
In to, da če prijatelju pomagaš,. ti vladajoči naložijo visoko kazen – je pravi absurd. Ko so Golobisti tekli “pomagat”, oziroma se slikati na Koroško, ko so tamkajšnje ljudi zadele velike poplave, so to hvalili. In to so Golobisti prikazovali, kot veliko humanost, ko drugim pomagamo. Toda ta vlada, po takratnem slikanju – pri podrtih hišah, še sedaj ni poskrbela, da bi po dolgem času ljudem zagotovila streho nad glavo. Če bi bilo dovoljeno, da si tamkajšnji prebivalci s pomočjo prijateljev – sami popravijo hiše, bi bili tamkajšnji prebivalci preskrbljeni. Tako pa so po dveh letih še vedno brezdomci in za nje ni poskrbljeno niti toliko, kot je za MIGRANTE. To je res – NAROBE SVET!
Komentirajo lahko naročniki