Gospodarska rast v drugem četrtletju bo ključna za pripravo prihodnjih proračunov, medtem ko vlada pod vodstvom Roberta Goloba vztraja, da ne bo uvedla novih davkov – kljub temu pa analiza portala Info360 razkriva obsežen seznam že uvedenih oziroma načrtovanih davščin in prispevkov. Med pomembnejšimi so preoblikovanje zdravstvenega prispevka, dvig davka na dobiček pravnih oseb, napovedani davek na bilančno vsoto bank ter novi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Skupni znesek novih davkov in prispevkov v letu 2025 naj bi presegel milijardo evrov.
Slovenija se po podatkih OECD uvršča med države z najvišjimi davčnimi obremenitvami, tako po deležu davčnih prihodkov v BDP kot po tako imenovanem davčnem primežu. Ekonomist Rok Spruk opozarja, da tako visoki davki zmanjšujejo potrošnjo, spodbude za inovacije in zavirajo gospodarsko rast. Slovenija trenutno ne dosega potrebne rasti BDP in produktivnosti, kar dolgoročno ogroža sposobnost države, da financira ključne javne storitve in odplačuje dolgove.
Spruk meni, da vlada vodi napačno fiskalno politiko, ki spodbuja zadolževanje za tekočo porabo in obremenjuje podjetja ter zaposlene. Namesto da bi vlagala v prihodnost – npr. umetno inteligenco ali zaščito pred naravnimi nesrečami – se država ukvarja z ideološkimi boji in zanemarja razvoj. Dodaja, da je Slovenija zaradi visoke javne porabe postala neto posojilo prejemnica, medtem ko druge članice evroobmočja že ustvarjajo presežke.
Kritičen je tudi do političnega vpliva stranke Levica na fiskalno politiko vlade, saj meni, da ta zavira reforme in ustvarja dodatne pritiske na gospodarstvo. Samo primanjkljaj konsolidirane bilance je v prvih sedmih mesecih znašal nekaj več kot 868 milijonov evrov. Premier Golob sicer poudarja socialno pravičnost in dostop do javnih storitev kot cilj obdavčitve, a Spruk opozarja, da brez rasti produktivnosti in gospodarstva tudi ti cilji dolgoročno niso vzdržni.
Komentirajo lahko naročniki