Kar 57 odstotkov slovenskih mladih je prepričanih, da bodo imeli v svojem življenju manj priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja in bistveno več od evropskega. Skoraj enak delež slovenskih mladih (53 %) je tudi prepričan, da si ne bodo mogli privoščiti svojega stanovanja.
Več kot polovica slovenskih mladih na prihodnost Slovenije tudi ne gleda pozitivno in se je pripravljena za boljšo priložnost preseliti v drugo državo. Ni pa ves svet enako pesimističen.
Po raziskavi WINworldwide, objavljeni ob mednarodnem dnevu mladih, polovica prebivalcev sveta meni, da bo imela več priložnosti v življenju, kot njihovi starši. Slaba petina (19 %) ocenjuje, da bo priložnosti enako, medtem ko dobra četrtina (27 %) meni, da bo imela manj priložnosti od svojih staršev.
Ženske so za odtenek bolj optimistične od moških, najbolj pesimistična pa je starostna skupina od 25-34 let. Med starejšimi od 65 let jih skoraj dve tretjini ocenjuje, da bodo (oz. so) imeli več priložnosti od njihovih staršev.

Med vsemi mladimi (18-24 let) po svetu je v boljšo prihodnost od svojih staršev prepričanih 47 odstotkov mladih, v slabšo pa 28 odstotkov. A lokalno so med mladimi bistvene razlike.
Slovenski mladi bistveno manj optimistični od svojih staršev
Celotna slovenska populacija od svetovnega povprečja bistveno ne odstopa. 47 % je prepričanih v boljše priložnosti, 35 % pa v slabše. Slika pa se bistveno spremeni, če pogledamo zgolj podatke o mladih Slovencih.
Med mladimi je v boljšo prihodnost od svojih staršev prepričanih le še 32 %, kar je bistveno manj od svetovnega povprečja pri 47 %, pa tudi bistveno manj od celotne slovenske populacije. 57 % jih je prepričanih, da bodo živeli slabše oz. imeli manj priložnosti kot njihovi starši. Delež tistih, ki so prepričani v enake priložnosti je eden najmanjših na svetu, 10 %.

Najbolj optimistični so sicer v Vietnamu, kjer v boljšo prihodnost verjame 91 % mladih. Sledijo Gruzija (87 %), Tajska (76 %), Latvija (71 %), Peru (68 % in Kolumbija (68 %). Med najmanj optimističnimi so mladi Španci, kjer jih v boljšo prihodnost verjame le 12 %, sledijo Južna Koreja (14 %), Italija (17 %) in Nizozemska (18 %).
Manj optimistični glede priložnosti v življenju od slovenskih so med drugim avstrijski (25 %) in francoski (21 %) mladi, bolj optimistični pa so mladi Srbi (40 %), Hrvati (48 %) in Poljaki (52 %)

Raziskava WIN temelji na 45.000 anketiranih iz 45 držav, med drugim tudi iz Slovenije. Od tega je 5.813 anketirancev po svetu mladih v starosti 18-24 let.
Stanovanje starši imajo, za večino mladih Slovencev pa bo nedosegljivo
Slovenija je v vrhu med lastniki stanovanj znotraj celotne populacije. 50 % vprašanih pravi, da ima svoje stanovanje ali hišo. Večji delež imajo le še Hrvatje (58 %), Latvijci (53 %), Italijani (52 %) in Norvežani (51 %).

A med mladimi so ti deleži zanemarljivi, prepričanje, da bodo nekoč postali del tega »elitnega« kluba pa je prav v teh državah med najmanjšimi. Med mladimi Hrvati jih je 18 % prepričanih, da si bodo lahko privoščili lastno nepremičnino. Avstrijci in Slovenci imamo takih 27 % mladih, Italijani 35 %.
Da si bodo lahko privoščili svoje stanovanje, je medtem prepričanih 96 % mladih s Slonokoščene obale, podobno visoki odstotki pa so tudi na Filipinih (88%), v Peruju (85 %), na Tajskem (84 %) in v Gruziji (82 %).

V Sloveniji imamo tako vse večji prepad med generacijo lastnikov nepremičnin in generacijo, ki dvomi, da bo to kadarkoli postala.
Afričani in Latinoameričani verjamejo v boljšo prihodnost, Evropejci pesimistični
Kar 93 % celotne populacije Afrike, zajete v raziskavi, je prepričane v boljšo prihodnost v svoji državi, med Američani obeh celin je takšnih 63 % medtem ko je delež Evropejcev, ki gledajo na prihodnost optimistično (46 %) manjši od deleža tistih, ki gledajo na prihodnost pesimistično (49 %).
A paradoksalno, prav ti optimistični Afričani bi se v največjem deležu za voljo boljših priložnosti bili pripravljeni preseliti, v pesimistično Evropo.

A želja po selitvi ni nujno povezana z optimizmom ali pesimizmom glede prihodnosti. Izseliti so se pripravljeni tako optimistični mladi Slonokoščenci (78 %) kot pesimistični mladi Španci (77 %).
Medtem, ko v splošni populaciji med Slovenci velike želje po mobilnosti ni. Legalno bi o selitvi razmišljalo 28 % celotne populacije Slovencev, kar je manj od svetovnega povprečja pri 36 %, pa so celo rahlo bolj od povprečja na selitev pripravljeni mladi. Legalno bi se jih za boljšo priložnost bilo pripravljenih preseliti v drugo državo 52 %, pri čemer je svetovno povprečje pri 51 % med mladimi.

Najmanj mobilni so mladi Japonci, kjer jih o legalni selitvi razmišlja le 5 %, sledijo Hong Kong (22 %), Kitajska (24 %) in Danska (27 %).
Slovenija med redkimi državami, kjer so mladi manj optimistični od starejših
Razkorak med mladimi in starejšimi Slovenci se kaže tudi v pogledu v prihodnost. Optimistično na prihodnost gleda 51 % vseh Slovencev (kar je še vedno manj od svetovnega povprečja pri 58 %), a le 43 % mladih Slovencev, kar Slovenijo uvršča precej na rep lestvice.

Svetovno gledano so mladi sicer bolj optimistični od povprečja celotne populacije. 63 % jih gleda na prihodnost pozitivno, medtem ko je ta delež med mladimi v Sloveniji celo nižji od celotne populacije, in sicer znaša 43 %.
Mladi so bolj pesimistični od starejših tudi v Srbiji, na Poljskem, v Južni Koreji. Sicer pa so običajno bolj optimistični od starejših sodržavljanov.

Podatki iz raziskave so precej zaskrbljujoči. Ne samo, da so mladi pesimistični glede dostopa do stanovanja. Ta so problem v velikem delu sveta. A le v redkih državah so mladi bolj pesimistični od svojih staršev.
Naročniška vsebina
Nauk, ki bi ga lahko potegnili iz raziskave je, da bi Slovenija potrebovala precej več optimizma, pa tudi kakšno omejitev priložnosti manj, saj visoki davki, ki dušijo priložnosti za potrebe razbohotene socialne države, ne prinašajo sreče.
Pa tudi razmislek starejši generaciji, ki marsikateri dolg te države obeša na mlajšo, da bo treba kaj spremeniti, sicer jim bodo mladi ušli. Tako pri vzgoji, kot pri prelivanju kapitala med generacijami.





Komentirajo lahko naročniki