Šestindvajset let po padcu panamskega diktatorja Manuela Noriege so ameriške oblasti v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Operacija, ki močno spominja na ameriško posredovanje v Panami leta 1989, se je končala z Madurovim prevozom v New York, kjer se sooča z obtožbami zaradi trgovine z drogami.
Novinar in strokovnjak za latinsko Ameriko Juan David Rojas opozarja, da je bila izbira datuma aretacije premišljena poteza Trumpove administracije, ki želi ponoviti uspeh panamske operacije. A Venezuela leta 2026 ni Panama leta 1990. Medtem ko opozicija pod vodstvom Nobelove nagrajenke Marie Corine Machado upa na hiter prehod v demokracijo, Donald Trump nakazuje možnost, da bi ZDA prevzele nadzor nad venezuelsko naftno industrijo kot povračilo za stroške operacije.
Članek izpostavlja resno nevarnost destabilizacije. Venezuela se sooča z gverilskimi skupinami (ELN in odpadniki FARC), ki obvladujejo velike dele države in so obljubile zvestobo “bolivarski revoluciji”. Obstaja upravičen strah, da bi se država lahko pogreznila v desetletja dolg konflikt, podoben kolumbijski gverilski vojni, ali celo doživela popoln kolaps države po vzoru Libije ali Haitija.
Usoda države ostaja v rokah venezuelske vojske, ki šteje rekordnih 500 generalov. Ti so globoko vpleteni v korupcijske mreže in kriminalne posle. Rojas poudarja, da bo kateri koli naslednik Madura težko izkoreninil vojaški vpliv brez uporabe sile ali dolgotrajnih pogajanj.
Aretacija medtem pošilja jasno sporočilo regiji in svetu. Kitajska in Rusija, ključni zaveznici Caracasa, v kritičnem trenutku nista posredovali, kar kaže na izoliranost Madurovega režima. Trumpova retorika o “čiščenju kartelov” pa medtem vzbuja skrbi v Mehiki in Kolumbiji, saj bi se ameriški intervencionizem lahko razširil po celotni Latinski Ameriki.
Hkrati ameriško delovanju pošilja jasen signal Kitajski, ki bi lahko podobno absurden izgovor uporabila za upravičenje lastne invazije na Tajvan.
Venezuelsko ljudstvo, ki se je v velikem številu podalo na ulice v proslavljanje padca režima, zdaj čaka na odgovor: ali bo država sposobna obnoviti svoje institucije ali pa se bo “dolga noč” tiranije le prelevila v novo obdobje kaosa pod tujim nadzorom.
Komentirajo lahko naročniki