Kaj žene vsako leto trume Slovencev na hrvaško obalo? Po podatkih Hrvaške turistične zveze (HTZ) smo Slovenci tudi v letošnji prvi polovici leta, drugi po deležu tujih gostov, takoj za Nemci. Podatek je, ob upoštevanju, da Hrvaška velja za turistično velesilo, za dvomiljonski narod vsekakor fascinanten, redko zabeležen, če sploh kje v svetu. Poglejmo, od kod ta fascinacija in koliko je sploh smiselna.
Je to sentimentalnost in prva ljubezen danes srednje in starejše generacije? Gre za generacije, ki so jim bila tuja morja nekoč težko dosegljiva in si kaj drugega kot »slovansko morje adrijansko«, za dopust sploh niso mogle predstavljati. Tu je treba dodati, da vsaj osebno ne poznam veliko Slovencev, ki bi takrat hodili na slovensko obalo. Spomnim se, ko sem v osemdesetih kolesaril po danes naši obali in so bili kampi (na primer Adria v Ankaranu) skoraj 100% polni Nizozemcev, Nemcev in ostalih zahodnjakov. Svoje so dodali še počitniški domovi takratnih organizacij združenega dela, ki so bili posejani po celotni danes hrvaški obali in otokih in na katere imam še sam lepe spomine. Marsikomu te generacije prav tako ni tuja miselnost, češ hrvaško morje je najlepše na svetu, ko pa ljudi povprašaš s čim primerjajo, pa pogosto slišiš, da z ničemer, ker drugega sploh ne poznajo.
Marsikomu te generacije prav tako ni tuja miselnost, češ hrvaško morje je najlepše na svetu, ko pa ljudi povprašaš s čim primerjajo, pa pogosto slišiš, da z ničemer, ker drugega sploh ne poznajo.
Je to, v zadnjem času tako vabljivo lastništvo nepremičnine (danes že več kot 115.000) in s tem povezani naložbeni projekti smelih Slovencev? Vsaj en apartmajček ali celo hiška, za tiste bližje koritu celo kakšen Karigadorček, pa čeprav s tem postanemo sužnji le-te, in se marsikateri konec tedna drenjamo v avtocestnih kolonah, ob tem pa nam zmanjka časa za lepote ostalega sveta. Je pa res, da se nam ob tem število prijateljev opazno poveča. Kar pa je tudi nekaj, vprašajte gospoda Subotiča.
Je to bližina in s tem povezana dostopnost, jezik, ki ga je moja generacija gulila v šolskih klopeh? Nekoč morda smiseln razlog, danes v dobi poceni letalskih prevozov je na primer Grčija z letalom iz Ljubljane veliko bližje in udobneje, kot pa na primer Brač. Vendar z letalom odpadejo hladilne torbe in prtljažniki polni hrane, Slovencem tako priljubljena in Hrvatom tako nepriljubljena praksa. Hrvaškega jezika pa generacije rojene po osamosvojitvi itak ne poznajo in se velikokrat z domačini pogovarjajo angleško. Jezik, ki danes, ko nas nekje na Pašmanu postrežejo Filipinci, Nepalci in ostali, lahko pride celo bolj prav.
Hrvaškega jezika pa generacije rojene po osamosvojitvi itak ne poznajo in se velikokrat z domačini pogovarjajo angleško. Jezik, ki danes, ko nas nekje na Pašmanu postrežejo Filipinci, Nepalci in ostali, lahko pride celo bolj prav.
Je to mogoče pri marsikomu še danes prisotno prepričanje, da bo pri južnih sosedih suma sumarum prišel skozi ceneje kot na primer ob Italijanski obali (novoodkrite Albanske raje ne omenjam)? Da, tudi takšni se še najdejo, čeprav so vedno redkejši. S seboj prinešeno hrano in pijačo ter poceni apartmajem še gre, že pri malo boljšem hotelu pa se računica ne izide več.
S čim nas torej še vedno fascinira nekoč neokrnjena in danes vedno bolj pozidana in apartmanizirana hrvaška obala? Naš obisk se podatkih celo povečuje (3% rast glede na prejšnje leto po podatkih HTZ) torej njena privlačnost med Slovenci ostaja nedvoumna. Kdo ve, morda je vzrok strma rast potovanj. Saj nekoč se je šlo na dopust enkrat na leto, danes pa nekateri gredo nekam skoraj vsak mesec! Začne se z novim letom, nadaljuje zimskimi, konča pa s krompirjevimi počitnicami. In kot kaže statistika, jih ni malo tistih, ki izmed vseh možnih destinacij vsaj en termin na leto namenijo naši južni sosedi.
Komentirajo lahko naročniki