Nove statistike belgijskega ministrstva za delo razkrivajo, da je kar 60 odstotkov brezposelnih v Belgiji tujega porekla, kar je sprožilo razpravo o povezavi med migracijami in zaposlovanjem. Podatke je v parlamentu predstavil minister za delo David Clarinval, ki je številke označil za »presenetljive«.
»Vemo, da imajo številni migranti slabše znanje nacionalnih jezikov in težje razumejo institucionalni sistem. Na te ljudi se moramo posebej osredotočiti,« je dejal Clarinval in dodal: »Glavno sporočilo je, da morajo delati vsi – tudi ljudje tujega porekla.«
Po uradni opredelitvi oseba velja za tujega porekla, če je bila rojena z drugim državljanstvom ali če ima vsaj enega starša tujca – tudi če zdaj že ima belgijsko državljanstvo. Med brezposelnimi je 41,5 odstotka Belgijcev, skoraj 13 odstotkov pa oseb severnoafriškega porekla, sledijo migranti iz južnoevropskih držav članic EU.
Desnosredinska vlada premiera Barta De Weverja, ki je na oblast prišla februarja, medtem zaostruje migracijsko in socialno politiko. De Wever je belgijsko migracijsko ureditev označil za »izvor vse bede« in uvedel višje dohodkovne zahteve ter daljše čakalne dobe za vizume za združitev družin.
Vlada namerava od prihodnjega leta ukiniti nadomestila za brezposelne, ki so brez dela več kot 20 let, ter omejiti prejemanje podpore na največ dve leti. Spremembe bodo prizadele približno 180.000 ljudi, državi pa naj bi prihranile skoraj 2 milijardi evrov.
Komentirajo lahko naročniki