Nemški načelnik generalštaba Carsten Breuer je v pogovoru za BBC opozoril, da se morajo članice Nata v naslednjih štirih letih pripraviti na morebiten napad Rusije. Opozarja, da Rusija močno povečuje svojo vojaško proizvodnjo, letno izdeluje približno 1.500 tankov in milijone artilerijskih granat, pri čemer vsega ne pošilja v Ukrajino, temveč ustvarja zaloge in nove vojaške strukture ob zahodni meji. Po njegovem mnenju bi lahko Rusija napadla baltske države že do leta 2029 ali celo prej, zato mora Nato biti pripravljen takoj – “Že danes moramo biti pripravljeni na boj,” je dejal.
Ob tem general Breuer poziva evropske države, naj okrepijo svojo obrambo, saj obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo za učinkovito odvračanje grožnje. Čeprav se krepi politična volja, je mnogo držav med njimi tudi Slovenija med zadržanimi pri višjih izdatkih za obrambo ter tudi vse več vprašanj o izvedljivosti obrambnih načrtov: proizvodne zmogljivosti evropske obrambne industrije zaostajajo za rusko, ZDA pa medtem vse več pozornosti usmerjajo v indo-pacifiško regijo.
General Breuer je v pogovoru poudaril, da kljub razlikam v mnenjih znotraj zavezništva – kot jih izražata Madžarska in Slovaška – Nato ostaja enoten. Izpostavil je še strateško ranljivost Suvalškega koridorja, ki bi v primeru ruskega zavzetja baltske države odsekal od ostalih članic Nata, in občutek ves čas prisotne neposredne grožnje v baltskih državah, ki ga primerja z »bližino požara«.
Evropski obrambni analitiki, strategi in vojaški predstavniki bijejo plat zvona o jasnih Putinovih namenih, da se oboroži do zob in nadaljuje s svojo imperialistično misijo obnovitve nekdaj velikega sovjetskega imperija. Le pri nas tiščimo glavo v pesek in se sprenevedamo glede tega, kdo je Putin, kakšen režim vodi in kaj so njegovi cilji. Oblast pa zaradi “barvanja” domače javnosti govori o “odpornosti”, bolnišničnih traktih, obnovi cest in mostov ter podobne prazne floskule.
Če ne znate odgovoriti na vprašanje, ali bi mirno splali, zavedajoč se Putinove vojaške premoči nad zvezo NATO, to vprašanje zastavimo drugače: bi mirno spali v Poljski v poznih tridesetih, po tem, ko si je Hitler priključil Avstrijo in po Münchenskem sporazumu vkorakal v Češkoslovaško z izgovorom, da rešuje problem sudetskih Nemcev? Tudi če vas to takrat ne bi vznemirilo preveč in bi govorili o potrebah po mirnem reševanju sporov ter pogovorih s Hitlerjem, bi kruta realnost prinesla september 1939, ko sta Nemčija in Sovjetska zveza skupaj okupirali Poljsko in začeli 2. svetovno vojno.
Če se Evropa ne želi ponovno znajti v takšni situaciji, mora poslušati ljudi, ki se na geopolitiko in obrambno-varnostno politiko razumejo, ne pa mirovniških idealistov, ki predpostavljajo dobre namene avtokratov kot je Putin in prepričanje, da se jih lahko otreseš z diplomacijo in “mirovniško držo”. Nešteto je dokazov, da za sodobne avtokrate, med katerimi je Putin pri vrhu, šteje le surova (pre)moč, oziroma zakon močnejšega. Z rožicami proti tankom pač na žalost ne gre.
Komentirajo lahko naročniki