Po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in napadih Združenih držav Amerike ter Izraela na Iran so svetovni naftni trgi doživeli močan pretres. Cene nafte so hitro poskočile, posledice pa že občutijo tudi potrošniki, med drugim v dražjem goriva, negotovosti na trgih in in v omejitvah pri dobavi.
Ekonomist Jože P. Damijan je v pogovoru za Info 360 opozoril, da bi lahko šlo za najmočnejši naftni šok v sodobni zgodovini, celo večji od kriz iz let 1979 in 2022. Ključni razlog je motena plovba skozi Hormuško ožino, kjer je pred krizo dnevno potekal transport približno 20 milijonov sodčkov nafte. Danes jih je le še peščica, kar povzroča občuten izpad ponudbe.
Tudi v Sloveniji so se razmere že zaostrile. Uvedene so bile količinske omejitve pri točenju goriva, vlada pa je skušala ublažiti pritisk z znižanjem dajatev. Kljub temu ekonomisti opozarjajo, da bi lahko sledil širši val podražitev, od hrane do gradbenih storitev. Dražji energenti namreč neposredno zvišujejo stroške transporta in proizvodnje, kar se hitro prelije v inflacijo.
Podobne ukrepe sprejemajo tudi druge države. Hrvaška je že sprejela obsežen proti kriznipaket, hkrati pa napovedala varčevanje v javni porabi. Po ocenah strokovnjakov bi lahko bila Evropa ob nadaljevanju krize že v kratkem soočena tudi s pomanjkanjem goriva.
Med možnimi scenariji se znova omenjajo ukrepi, znani iz časov Socialistične federativne republike Jugoslavije, od omejitve vožnje po sistemu par-ne par do prednostne oskrbe ključnih služb. Vlade bi lahko spodbujale tudi delo od doma in večjo uporabo javnega prevoza, vendar je vprašanje ali bi ti ukrepi dolgoročno učinkovali ali le še bolj načeli gospodarstvo in blaginjo državljank in državljanov.
Čeprav bi morebitni mirovni dogovor razmere lahko umiril, analitiki ocenjujejo, da bi normalizacija trajala več mesecev. Do takrat pa ostaja realna možnost, da bodo višje cene goriv in omejitve porabe postale del vsakdana, kar bi lahko spremenilo tudi življenjski slog prebivalcev, vključno z odpovedovanjem nenujnim potovanjem.







En odgovor na “Naftni šok, ki spreminja Evropo: se bomo morali odpovedati nenujnim potovanjem?”
Kdo bo pa odločal kaj je nujno? Kakšna prismoda iz Bruslja? Kdo bo prevzel odgovornost.?
Hormuška ožina je bila popolnoma odprta, nobenih omejitev ni bilo ne ven, ne notri, vse do ameriškega in izraelskega napada. Napadeni se pač brani.
Je pa ožina odprta za nesovražen prehod. Sem so všteli tudi Španijo in bodo verjetno tudi Italijo, če bo ta res vstrajala pri zaprtju ameriške vojaške bazež kot je to napovedala Melonijeva.
Komentirajo lahko naročniki