Na trgu pred državnim zborom je popoldan potekal protest, ki ga je organiziral Pavel Rupar, nanj pa je tokrat vabila tudi največja opozicijska stranka: množico je na vabilo Ruparjeve stranke Glas upokojencev prvič nagovoril predsednik SDS Janez Janša.
Med 5 in 7 tisoč protestnikov – gre za oceno umetne inteligence, ki je analizirala priložen posnetek iz zraka – se je s Trga republike najprej odpravilo do vladne palače na Gregorčičevi, ‘pod okno Roberta Goloba’, ter se nato, med glasnimi žvižgi in vzklikanjem protivladnih gesel, sprehodilo nazaj pred parlament, kjer so sledili nagovori.
Janšo je množica ob prihodu na oder pozdravila z glasnim aplavzom in vzkliki. “Oblast, ki ima v rokah škarje in platno, je čedalje bolj nora,” je poudaril in dodal, da so spremembe nujne čim prej. Da pa do njih lahko pride le z veliko zmago na prihodnjih volitvah. “Potrebujemo koalicijo razuma, ki bo imela v državnem zboru najmanj 60 glasov. Na volitvah bo treba zbrati ustavno večino razuma, da se bo dalo nadgraditi ustavo, zaščititi zdravo pamet, svobodo govora in vaše denarnice.”
Protestnike je pozval, naj oddajo podpise za referendum o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke, ki bo po besedah Janše velik test. “To bo referendum o privilegijih. Potem ko ni dovolj denarja za dostojne pokojnine, ko moramo zbirati zamaške in donacije za bolne otroke, se podeljujejo privilegiji nekulturni eliti.” Po njegovih besedah bo to tudi referendum proti aktualni oblasti, ki da bi Golobovi vladi lahko skrajšal rok trajanja.
Kot zadnji je večtisočglavo množico nagovoril Rupar in napovedal stopnjevanje protestnih aktivnosti, kot skrajni ukrep pa možnost popolne ohromitve države.
Shod je ponudil tudi prve, za zdaj sicer še zelo sramežljive obrise možnega povezovanja desno-sredinskih strank v času po volitvah. Množico so tako poleg Ruparja in Janše nagovorili tudi predsednik Zveze seniorjev NSi Zdravko Luketič, predsednik SNS Zmago Jelinčič ter predsednik seniorjev SLS Janez Remškar. Ni pa bilo nikogar od Demokratov Anžeta Logarja.
Komentar Mirka Mayerja: Ustavna večina razuma, a s kom?
SDS je v predvolilnem letu v ugodni poziciji. Dogajanja v ZDA, po Evropi in v naši neposredni soseščini kažejo na globalni obrat k desni politiki. Časi so pač takšni, da se razumni ljudje bolj kot o sociali pogovarjajo o varnosti. In iščejo močne voditelje, ki naj bi jo zagotovili.
Pri nas so ljudje po skoraj treh letih do grla siti nesposobnega ansambla na čelu z Robertom Golobom. Tudi številni med tistimi, ki so na zadnjih volitvah obkrožili Svobodo. To enotno kažejo tako ankete, ki javno mnenje merijo in tiste, ki ga ustvarjajo. Ta mesec so Janši namerile celo rekordno prednost pred Golobom. Janša je zadnja tri leta preživel v opoziciji. V javnosti nastopa zelo odmerjeno. Anti-Janša refleks je temu primerno dokaj nizek.
SDS je prepričljivo dobila sicer specifične evropske volitve, na katerih si levo volilno telo pogosto nekoliko ‘spočije’, in se interesno okrepila s sicer kar preveč očitno strankarsko podreditvijo Kmetijsko gozdarske zbornice, česar JJ niti ne skriva. Stranka se zdi po nekaterih odhodih konsolidirana in pripravljena na volitve.
Do tu se zdi računica Janeza Janše, ki govori o veliki zmagi, razumljiva. Glede ustavne večine razuma pa se velja večkrat vprašati – s kom že?
Janša že nakazuje možno taktiko: igral bo na nižjo volilno udeležbo. Konkretno, skušal bo utruditi levo volilno telo. Serija referendumov se zdi precej verjeten scenarij. In če se za SDS na volilno nedeljo res vse izide optimalno, bi stranka lahko pogledala prek meje 25ih mandatov.
Za vladanje državi jih bo Janša nekje potreboval še vsaj 20. Za ustavno večino, ki si je tako želi, pa še več kot 30. Janšev sentiment do Pavla Ruparja se je v zadnjem času očitno spremenil. Pred dnevi ga je izrecno omenil ob 36. rojstnem dnevu SDS, danes je prvič govoril na njegovem shodu.
A je stava na Ruparja precej tvegana. Zakaj? Na volilno nedeljo se kaj hitro lahko zgodi, da bo SDS žrtvovala 4 svoje mandate za 5 Ruparjevih. A še to v optimističnem scenariju. V manj optimističnem, lahko Janša žrtvuje 4 svoje poslance za 0 Ruparjevih.
Prav tako je vprašljivo, koliko mandatov v tem trenutku tehtata Nova Slovenija in Logarjevi Demokrati. Anketa, ki so jo nedavno opravili v raziskovalnem centru Krekovega inštituta in se zdi ta hip zelo dober termometer dejanskega stanja, pravi da gre za 16 poslanskih sedežev.
Pri čemer je šef NSi Matej Tonin že javno povedal, da Janše ne bi podprl za mandatarja. Anže Logar pa, da ga enobarvna vlada Janeza Janše, v kateri ne bi bilo nobene stranke levo od sredine ne zanima. Ne pomaga niti Janševo nenehno zaletavanje v NSi, niti dejstvo, da se je SDS pri poskusu blokade nove Logarjeve poslanske skupine povezala z golobisti.
SLS ta hip v iskanju predsednika (še najverjetneje predsednice Tine Bregant) še sama ne ve kako in s kom naprej, za Fokus Marka Lotriča pa tudi še ni jasno, ali bo šel na volitve samostojno ali kot del neke druge širše liste.
Zato nas ideja ustavne večine razuma lahko navede kvečjemu na ‘pregrešne misli’, da Janša kliče k veliki koaliciji z najmočnejšo stranko, kot ji pravi sam, tranzicijske levice. No, to pa bi bilo res nekaj! Že slišim Janšo, kako pravi, da takšno vabilo z njegove strani ni nič novega. A tudi tu velja predvsem vprašanje – s kom?
Komentirajo lahko naročniki