Že drugič ta teden v Parizu poteka vrh nekaterih evropskih voditeljev o Ukrajini in Evropski varnosti. Vrh je sklical francoski presednik Emmanuel Macron, po tem, ko so ZDA dale jasno vedeti, da mora Evropa odločneje poskrbeti za lastno varnost in se ne več zanašati na ZDA in po tem, ko sta se v Savdski Arabiji sestali delegaciji ZDA in Rusije, vendar brez Ukrajine in Evrope glede začetka mirovnih pogajanj v vojni v Ukrajini.
Za današnji vrh, je bilo prvotno sporočeno, da poleg voditeljev Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Poljske, Španije in Danske, ki so se sestali že v ponedeljek, sodelujejo tudi Belgija, Grčija, Finska, Švedska, Norveška, Kanada, Romunija, Češka, Litva, Latvija in Estonija. Še vedno pa niso bile povabljene vse Evropske države, kar predvsem v nekaterih manjših članicah dviguje obrvi. Kasneje pa je prišla tudi informacija, da bosta preko video-povezave na vrhu sodelovala tudi premierja Slovenije in Hrvaške Robert Golob in Andrej Plenković.
Nesodelovanje vseh članic EU moti predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je prepričana, da se s tem krha enotnost EU. A tudi slovenska politika pri tem ni enotna. Premier Robert Golob pa je komentiral, da še vedno verjame v Evropsko enotnost, srečanje pa vidi kot srečanje vplivnih članic, ostale pa bodo o razpletu obveščene. Njegov kabinet je tudi kritičen do »soliranja« predsednice z izražanjem kritike.
Komentar Petra Meršeta: Slovenija se sama dela obskurno
Če je ponedeljkovo srečanje zajemalo resnično manjši nabor najbolj vplivnih članic zavezništva, je današnje srečanje zelo jasen pokazatelj, kakšno težo ima Slovenija v zunanji in evropski politiki odkar jo vodi »feministično usmerjena zunanja politika« iskanja vode s superračunalniki in tolčenja po govorniškem odru v OZN. Slovenija tudi na razširjenega sprva, vsaj po navajanju diplomatov, ki so jih povzemali tuji mediji, ni bila vabljena.
Še pred tremi leti, ko smo poslušali kritike, da se Slovenija odmika od jedrne Evrope, je bil slovenski premier Janez Janša v skupini prvih premierjev, ki so po začetku ruske invazije potovali v Kijev in postavili trend, ki so se ga kasneje držali vsi resni evropski voditelji. Slovenija je imela odločilno vlogo pri vzpostavljanju evropskega mehanizma pomoči po epidemiji covida 19.
Danes je Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Premier Golob se hvali, kako dobro se razume s francoskim predsednikom Macronom in vlada naj bi nas popeljala »nazaj« v jedro Evropske unije. Kljub temu sta jasno vabilo pred nami prejeli bistveno manjši Latvija in Estonija, naše interese pa naj bi zastopal predsednik Evropskega sveta, Portugalec Antonio Costa, ki bi nas o razpletu »obvestil«.
Zelo sporočilno je, kdo na vrh prvotno ni bil vabljen. Slovenija se je tako znašla v družbi prorusko usmerjenih vlad evropskega obrobja, Madžarske, Slovaške in Bolgarije, skupaj s Hrvaško, katere predsednik Zoran Milanović tudi daje precej odklonilne signale glede podpore Ukrajini.
Ne gre za majhnost države, saj bistveno manjše države, denimo Estonija z 1,3 milijona prebivalcev, kažejo bistveno večjo zunanjepolitično težo. Gre za to, da aktualne vlade zunanja politika, razen nekaj fototerminov za Instagram Tine Gaber ne zanima in sploh ne ve, kako bi se z njo ukvarjala, hkrati pa daje izrazito neusklajene in čudne signale. V vladi sedi celo stranka, ki bi nas poslala iz zveze NATO in ukinila še tisto malo obrambe, ki je imamo. Smo tudi na samem repu Nata po vlaganju v obrambo, vsak večji orožarski posel pri nas pa tako ali drugače propade. Na Münchensko konferenco po besedah iz kabineta predsednika vlade zavestno nismo šli.
Po zadnjih informacijah je na današnjem srečanju pri Macronu zraven tudi Robert Golob. Prek videopovezave, ker na vrh prvotno sploh ni bil vabljen. 🫣
▶️ https://t.co/w2InYx4Vpt, zakaj Slovenija izgublja mednarodni vpliv, čeprav premier trdi drugače? Odgovor dobiš na spodnjem… pic.twitter.com/IYuqKJBpvZ
— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) February 19, 2025
Se res čudimo, da namesto, da bi sedeli za mizo – glede na geostrateški položaj in dejstvo, da imamo sedež v varnostnem svetu OZN, ter bi nas to zagotovo moralo zanimati – čakamo, da nas evrokrat iz Portugalske, evropske države, ki je od Ukrajine oddaljena kolikor je pač mogoče, obvesti, kaj so se zmenili veliki in veliki po srcu in identiteti, oz. vabilo za sodelovanje prek videokonference dobimo zadnji trenutek.
Komentirajo lahko naročniki