Minister Mesec kritizira bankirja Brodnjaka, ki v proračun letno vplača več kot sam v desetletju

Na srečanju Gospodarskega kroga v ljubljanskem Hotelu Lev se je razgalil vse globlji prepad med vladajočo politiko in gospodarstvom. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v enem najostrejših javnih nastopov doslej vladi očital prezir do podjetnikov, nekonkurenčno davčno okolje in politike, ki pospešujejo beg kapitala ter talentov iz države.

Njegov nastop je sprožil obrambne in cinične odzive ministrov Luke Mesca in Klemna Boštjančiča, razprava pa se je hitro prevesila v simbolni spopad med tistimi, ki največ vplačujejo v proračun, in tistimi, ki o razporejanju zbranega v imenu države odločajo.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je na nedavnem srečanju Gospodarskega kroga v Hotelu Lev podal izjemno kritično in neposredno oceno delovanja trenutne vlade. Oblastnikom je očital cel sklop sistemskih, vsebinskih in tudi odnosnih napak:

Prezirljiv in podcenjujoč odnos do gospodarstva
Ignoriranje gospodarstva na simbolni in politični ravni
Neprijazno in nekonkurenčno davčno okolje
Beg kapitala, talentov in uprav iz Slovenije
Nesmiselni in škodljivi socialni ukrepi
Nekonkurenčnost pri zadrževanju talentov
Neživljenjska in nelogična pravila
Nestabilno in nepredvidljivo okolje za investicije
Zunanja politika, ki škodi gospodarstvu
Odsotnost odgovornosti in opravičila

Tako minister za delo Luka Mesec kot finančni minister Klemen Boštjančič Brodnjaku med govorom nista zaploskala. Po dogodku sta mu očitala neprimeren ton, Mesec pa je v promocijskem videoposnetku v formatu za omrežja šefu NLB poslal odgovor, kjer je igral na pregovorno slovensko nevoščljivost ter se obregnil ob višino Brodnjakove plače.

Blaž Brodnjak v enem letu vplača v proračun več, kot Luka Mesec v celotni 10-letni karieri poslanca in ministra

Izračun davčne obremenitve in prispevkov za dve tako različni ravni prejemkov nazorno pokaže progresivnost slovenskega davčnega sistema. Za izračun smo si pomagali z umetno inteligenco, ki je uporabila javno dostopne podatke iz letnega poročila NLB za leto 2023 za Blaža Brodnjaka ter javne plačne razrede za ministre za Luko Mesca.

Spodaj so številke, ki ponazarjajo letni prispevek v proračun (dohodnina + vsi socialni prispevki).

Letni prispevek v proračun in sklade (podatki za 2023)

Parameter	Blaž Brodnjak	Luka Mesec
Letni Bruto I (plača)	768.447 €	~72.560 €
Prispevki delodajalca (16,1 %)	123.720 €	11.682 €
Skupni strošek za državo/banko (Bruto II)	892.167 €	84.242 €
Dohodnina (ob 50 % najvišji stopnji)	~282.880 €	~12.500 €
Prispevki delojemalca (22,1 %)	169.827 €	16.035 €
Letni prispevek v proračun (Skupaj)	576.427 €	40.217 €
Neto izplačilo (na račun)	315.740 €	~44.025 €
Efektivna obremenitev (v %)	64,6 %	47,7 %

Analiza: Blaž Brodnjak v enem letu v proračun prispeva približno 576.427 €. To je več kot 14-krat več kot minister Mesec v enem letu.

Primerjava v 10-letnem obdobju

Če predpostavimo, da bi se ti zneski ohranili skozi celotno desetletje (v realnosti so bili v preteklosti nekoliko nižji, a razmerje ostaja podobno), je razlika v akumuliranem prispevku v družbeno blagajno naslednja:

Blaž Brodnjak v 1 LETU: Prispeva 576.427 € v proračun.

Luka Mesec v 10 LETIH: Prispeva približno 350.000 – 380.000 € (upoštevajoč nižje poslanske plače v preteklosti).

Z drugimi besedami: Blaž Brodnjak v enem samem letu v proračun vplača približno 1,5-krat več, kot je Luka Mesec vplačal v celotni svoji 10-letni politični karieri.

Analiza očitkov o “nekonkurenčnosti”

Brodnjakov očitek o tem, da država pri talentih vzame več kot 70 %, postane matematično jasen, ko pogledamo naslednji evro, ki bi mu ga banka želela izplačati:

Če želi banka, tehnološko podjetje ali kdo tretji svojim vodilnim kadrom izplačati dodatni 1 € več neto, je izračun naslednji:

Zaradi 50 % dohodnine in 22,1 % prispevkov mora biti Bruto I višji za 3,58 €.
Na ta znesek mora banka plačati še 16,1 % prispevkov delodajalca (0,58 €).
Skupni strošek banke (Bruto II) za 1 € neto nagrade znaša 4,16 €.

Država v tem primeru pobere 3,16 €, posameznik pa dobi 1,00 €. To pomeni, da je obremenitev na robu (marginalna obremenitev) kar 75,9 %. To so številke, ki jih je imel Brodnjak v mislih, ko je dejal, da je Slovenija postala nekonkurenčna pri nagrajevanju vrhunskih kadrov.

Če v izračun vključimo še nove dajatve (obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo in DNO police, ki jih je omenil), se efektivna letna obremenitev dejansko približuje 68 %, ki jih je Brodnjak izpostavil v svojem govoru.

Na prvi pogled se zdi nelogično, da bi dodatne obremenitve “znižale” odstotek, vendar gre za razliko med dvema različnima matematičnima pojmoma: mejno (marginalno) in dejansko (efektivno) obremenitvijo.

Marginalna obremenitev (77,0 % – “Vrh piramide”)

To je obremenitev vsakega naslednjega evra, ki ga podjetje želi dati zaposlenemu. Pri Blažu Brodnjaku (ki je globoko v najvišjem davčnem razredu) država pri vsakem dodatnem evru vzame največji možni delež.

Efektivna obremenitev (približno 68 % – “Celotna torta”)

To je povprečna obremenitev celotne letne plače. Zakaj je ta številka nižja od 77 %?

Progresivna lestvica: Prvih nekaj tisoč evrov plače se ne obdavči po 50 %, ampak po 16 %, 26 %, 33 % in 39 %. Ti “cenejši” začetni evri znižujejo skupno povprečje.
Splošna olajšava: Del prihodka je povsem neobdavčen.

Spoštovan minister @lukamesec, letna bruto plača 600.000 evrov pomeni 702.600 evrov bruto/bruto. G. Blaž Brodnjak od tega prejme 247.908 neto, razliko 454.692 pa prejme država. Prosim vas, da ste pri objavljaju podatkov bolj točni. Poleg tega pa tudi fakulteta nekaj velja.

— Ivan (@IvanSimic59) January 16, 2026

Si bosta politika in gospodarstvo pomagala ali pomahala v slovo?

Brodnjak je v svojem zaključnem nastopu v Hotelu Lev opozoril, da si lahko politika in gospodarstvo »pomagata ali pa si pomahata v slovo«, ter poudaril, da se je zaradi dolgotrajnega poniževanja in ignoriranja med podjetniki razvil obojestranski prezir.

Kot pomenljivo sporočilo je izpostavil odsotnost predsednikov treh največjih strank, kar po njegovih besedah potrjuje vtis, da je slovenska politika bolj ujeta v ideološko preteklost kot usmerjena v prihodnost. Opozoril je, da Slovenija kljub dobremu izhodišču izgublja zasebne naložbe, uprave večjih podjetij se selijo v tujino, malo podjetništvo pa v sivo ekonomijo, s čimer država izgublja celotne razvojne ekosisteme.

Posebej kritičen je bil do davčne politike: obremenitev dela se je v zadnjih letih povečala za 10 do 15 odstotkov, skupne dajatve pri vrhunskih kadrih pa presegajo 68 odstotkov stroška, kar Slovenijo po njegovih besedah dela povsem nekonkurenčno. Opozoril je tudi na beg talentov, selitev razvojnih dejavnosti in na to, da se gospodarstvo spreminja iz razvojnega v zgolj izvajalsko.

Ostro je napadel uvedbo zimskega regresa, ki po njegovem povzroča likvidnostne šoke v malem podjetništvu, ter dvig minimalne plače, za katerega vlada po njegovih besedah odgovornost za posledice prelaga na gospodarstvo. Izpostavil je tudi neživljenjska pravila in nestabilno okolje za investicije, pri čemer je poudaril, da se ob današnjih razmerah sam ne bi odločil za naložbo v Sloveniji.

Brodnjak je od vladnih strank zahteval iskreno opravičilo podjetnikom in menedžerjem ter opozoril, da lahko brez hitre spremembe miselnosti sledi zavestno davčno in poslovno umikanje v tujino, s potencialno zgodovinskimi posledicami.

Heroj z od bureka namaščenimi brki

V naknadnem zapisu na omrežju LinkedIn pa je Brodnjak vladne ukrepe na področju plač in obremenitve dela označil za politično manipulacijo. Poudaril je, da je bila pot do 1.000 evrov neto minimalne plače začrtana že leta 2022 in da bi delodajalci danes pristali tudi na višje zneske, če vlada pred tem ne bi z posegom v davčno reformo predhodne desnosredinske vlade dodatno obremenila bruto prejemkov, da bi se nato lahko predstavljala kot socialni rešitelj.

Ob tem je potegnil vzporednico s športom, kjer so visoki zaslužki najboljših samoumevni, medtem ko so v gospodarstvu pogosto tarča zavisti in političnih napadov.