Na predvolilnem soočenju POP TV o gospodarstvu je Luka Mesec Finsko predstavil kot svarilo pred desnosredinsko ekonomsko politiko. Finska ima namreč desnosredinsko liberalno-konservativno vlado, ki jo vodi predsednik največje stranke – Stranke nacionalne koalicije Petteri Orpo, Mesec pa je na soočenju trdil, da je politika te vlade razlog za slabe ekonomske kazalce te države.
A ekonomisti njegovo razlago zavračajo in opozarjajo, da za finskimi gospodarskimi težavami stojita prekinitev trgovine z Rusijo in visoke evropske obrestne mere – ne davčna politika.
Na zadnjem predvolilnem soočenju POP TV – Slovenija odloča 2026, ki je bilo posvečeno gospodarstvu, je minister za delo in sokoordinator stranke Levica Luka Mesec večkrat kot argument v razpravi uporabil primer Finske.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 12, 2026
Mesec je Finsko predstavil kot opozorilo, kaj se lahko zgodi, ko država po njegovem mnenju preveč poudarja fiskalno disciplino in zmanjševanje socialne države.
Ob tem je izpostavil, da se finsko gospodarstvo v zadnjih letih sooča s težavami, kar je pripisal politiki desnosredinske vlade in pritiskom na socialni model.
Po njegovi interpretaciji je Finska primer države, kjer so reforme v smeri varčevanja in omejevanja javne porabe prinesle slabše rezultate za delavce in javne storitve.
Čeprav Mesečeve številke v veliki meri držijo, pa je sporna njegova razlaga vzrokov.
Drži, zelo prepričljivo izvajanje. Javna diskusija pa naj pripomore k podajanju dejstev. Če študente učim naj ne zamenjujejo korelacij z vzročnostjo pri podajanju vzročno-posledični trditev, je zgolj logično, da na to opozorim pri diskusiji o ekonomski politiki.
— Igor Masten (@IgorMasten) March 10, 2026
Zakaj je Finska pogosto v središču razprav
Finska se v slovenskih političnih razpravah pogosto pojavlja kot referenčna država. Gre za državo z močno socialno državo, relativno visokimi davki in tradicijo stabilnega upravljanja javnih financ.
Zato jo v političnih polemikah predvsem slovenska levica navaja kot primer uspešnega socialnega modela in jo, skupaj z drugimi skandinavskimi državami, uporablja kot alibi za dvigovanje davkov pri nas. A tokrat je, kot vidimo, ravno obratno.
V zadnjih letih se Finska res sooča z več fiskalnimi pritiski, med drugim s proračunskim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP in rastjo javnega dolga, zaradi česar je Evropska komisija začela postopek zaradi čezmernega primanjkljaja.
Masten: vzrok niso davki, ampak geopolitika in obrestne mere
Ozadje finskih gospodarskih težav nam je pojasnil ekonomist dr. Igor Masten, ki opozarja, da razprava o finskem gospodarstvu pogosto napačno pripisuje vzroke nižjim davkom ali fiskalni politiki.
Po njegovem je treba počasno rast v zadnjih letih razumeti predvsem skozi dva ključna dejavnika: geopolitične spremembe in zaostrovanje monetarne politike.
Prvi pomemben razlog so sankcije proti Rusiji, uvedene po ruski invaziji na Ukrajina leta 2022. Finska je bila tradicionalno močno gospodarsko povezana z ruskim trgom, zato je prekinitev trgovinskih tokov posebej prizadela izvozni sektor.
Najbolj se to kaže v jugovzhodnih regijah ob ruski meji, kjer je bila lokalna ekonomija močno odvisna od čezmejne trgovine. Po Mastenovih besedah se je v nekaterih regijah brezposelnost povzpela nad deset odstotkov.
Drugi dejavnik so visoke obrestne mere v Evropi. Zaostrovanje monetarne politike je po njegovem povzročilo občuten padec povpraševanja, zlasti na nepremičninskem trgu, kar je zmanjšalo investicije v gradbeništvu in dodatno upočasnilo gospodarsko aktivnost.
Korelacija ni vzročnost
Masten opozarja tudi na pogost analitični problem v javnih razpravah – zamenjavo korelacije z vzročnostjo. Dejstvo, da so se gospodarske težave pojavile v času davčnih sprememb, po njegovem še ne pomeni, da so prav te povzročile upad gospodarske aktivnosti.
Za razumevanje predlaga tako imenovani protidejstveni miselni eksperiment: ali bi dvig davkov v trenutnih razmerah dejansko izboljšal stanje gospodarstva? Če je odgovor negativen, potem tudi trditev, da so nižji davki povzročili gospodarski zastoj, po njegovem ne drži.
Po njegovi oceni bi bila gospodarska situacija na Finskem brez davčnih razbremenitev lahko celo slabša.
Primer Finske kot simbol ideoloških sporov
Razprava na soočenju je tako pokazala, da Finska v slovenski politični debati pogosto deluje kot simbol širših ideoloških sporov o vlogi države v gospodarstvu.
Medtem ko jo je Mesec uporabil kot opozorilo pred prevelikim poudarkom na varčevanju, ekonomisti opozarjajo, da so dejanski vzroki gospodarskih težav pogosto precej bolj kompleksni – od geopolitičnih sprememb do vpliva monetarne politike.
Nekateri komentatorji pa so ob tem opozorili, da je Mesec z uporabo finskega primera retorično učinkovito premaknil fokus razprave. Namesto zgolj domačih gospodarskih vprašanj se je debata razširila v širšo ideološko razpravo o ekonomskih modelih v Evropi.
En odgovor na “Mesec na soočenju uporabil Finsko za kritiko desnice, ekonomist Masten razložil resnico”
Podatki isti, interpretacije različne. Ekonomske veda ni znanost. Če bi bila znanost, potem bi isti vzrok vedno sproduciral enake posledice. In to bi lahko s eksperimentom znova in znova potrjevali. Kamen pade na tla kjerkoli na zemeljski obli, kar potrdimo z nešteto poskusi. Ekonomska veda je interpretacija istih podatkov v različnih kulturnih, geopolitičnih ipd. , okoljih. Enkrat prevladajo ene interpretacije drugič druge. Velikokrat je to odvisno tudi od prevladujoče ideologije.
Torej, po moje, kot vem iz raznih poročil, ima Masten prav ko navaja, da so se skregali z Rusi in zato utrpeli ekonomsko škodo ( se pravi, da so se skregali sami s seboj). Obrestne mere so prizdele vse članice EU, ne samo Finske. Pa niso povsod isti rezultati. Torej ima prav lahko (ni nujno) tudi Levica. Jaz ne vem. Vem pa, da ekonomska veda ni znanost.
Komentirajo lahko naročniki