Odgovor državne GEN energije na naše odmevno ponedeljkovo razkritje “tihih vrat” za privatizacijo elektro trgovca Gen-I, ki se pod odločilnim neformalnim vplivom Roberta Goloba odpirajo tik pred volitvami, s svojimi notranjimi neskladji sproža nova vprašanja.
V njem namreč generalna direktorica Nada Drobne Popović in poslovni direktor Bruno Glaser po eni strani trdita, da je bil konzorcij bank o spremembi oblike poslovnega sodelovanja med Skupino in Gen-I obveščen, hkrati pa vodstvo Skupine Gen spremembe, na katere smo opozorili v članku, v svoji osnovni “obrambni liniji” označuje kot nepomembne.
Naši viri medtem opozarjajo: v ožjem krogu predsednika vlade Roberta Goloba že vsi vedo, da je prodaja Gen-I blizu. V ozadju pa sistem državnega upravljanja pod vodstvom SDH Žige Debeljaka, posamezne kadrovske odločitve na Gen energiji in izjave nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, kažejo na precej bolj zapleteno sliko.
Odziv, ki je potrdil bistvo zgodbe
Ko smo razkrili, da Gen-I od 1. januarja 2025 ni več odvisna družba Gen energije, pač pa t. i. “družba skupnega podviga” oziroma “joint venture”, kar pomeni, da je Gen energija v 100-odstotni lasti Republike Slovenije “skladno z MRSP 10 ne obvladuje več”, nam je Skupina GEN poslala daljši odgovor.
Njihova osnovna obrambna linija je jasna: to naj ne bi pomenilo “nobene spremembe v načinu upravljanja te družbe niti ne posega v lastniška razmerja med družbenikoma.” Pod besedilo sta se podpisala tako generalna direktorica Gen energije Nada Drobne Popović kot poslovni direktor Bruno Glaser.
Toda v istem odgovoru zapišejo nekaj, kar potrjuje osrednjo tezo naše zgodbe. Gen energija ostaja ekonomski lastnik Gen-I, vendar nima prevladujočega upravljavskega vpliva.
Gre za izjemno nenavadno kombinacijo: država ima kapital, nima pa odločilnega vpliva na upravljanje podjetja.
“Sprememb ni” – a banke so bile obveščene
Popovićeva in Glaser v odgovoru zatrjujeta, da spremembe družbene pogodbe Gen-I niso bistvene. A hkrati zagotavljata tudi, da so bile banke o nekaterih poslovnih spremembah neposredno in posredno obveščene.
Toda, obveščene o čem?
Odgovor Gen energije pozornost preusmerja drugam – na spremembo poslovnega odnosa med družbama Gen energija in Gen-I, ki ju po novem ne druži več ekskluzivna pogodba o prodaji električne energije.
Seveda ne gre za isto vprašanje.
Zakaj Gen-I potrebuje konzorcij osmih bank?
Na prvi pogled je nenavadno, da ima energetski trgovec odprte račune pri kar osmih bankah: v konkretnem primeru gre za NLB, OTP banko, Gorenjsko banko, Intesa Sanpaolo, Unicredit, Addiko, Sparkasse in BKS.
Razlog je poslovni model trgovanja z elektriko.
Trgovci z energijo namreč sklepajo ogromne terminske posle na energetskih borzah. Če se cene elektrike premikajo, morajo pogosto v nekaj urah zagotoviti več deset milijonov evrov zavarovanj za odprte pozicije.
Takšen model financiranja je v energetskem trgovanju standard.
Kaj se zgodi, če banke ne dobijo pravih informacij?
V kreditnih pogodbah takšnih podjetij praviloma obstajajo klavzule o: spremembi nadzora nad podjetjem, spremembi lastniške strukture ali pomembnih organizacijskih spremembah.
Če banka meni, da od podjetja ni dobila vseh informacij, lahko:
- zmanjša kreditne limite,
- zahteva dodatna zavarovanja,
- ali celo zahteva predčasno vračilo kreditov.
Po slovenskem kazenskem pravu bi lahko bile v takšnem primeru uporabljene tudi določbe o preslepitvi pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (230. člen kazenskega zakonika), če bi banka dobila napačne ali nepopolne informacije, pomembne za odobritev financiranja.
Odgovornost za komunikacijo z bankami v konkretnem primeru nosi vodstvo družbe Gen-I na čelu z Maksom Helblom, sicer soprogom generalne sekretarke vlade Roberta Goloba.
Vsem osmim bankam smo zato postavili enako vprašanje, odgovorili so iz Sparkasse, Unicredita in NLB. Njihove odgovore objavljamo v nadaljevanju.
Golobov odločilni neformalni vpliv, o katerem govori Dominika Švarc Pipan
V politični kontekst zgodbe je v zadnjih dneh posegel še video nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan.
Na posnetku, ki si ga lahko ogledate spodaj, med drugim pravi takole: “Direktor redko sprejme odločitev brez njegovega (Golobovega) dovoljenja. Še vedno nekako vodi Gen-I iz ozadja.”
— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 12, 2026
Nenavaden prestop ključnega kadra
Posebno vprašanje odpira tudi odhod dolgoletnega vodilnega kadra skupine GEN Dejana Paravana v konkurenčno zasebno energetsko podjetje NGEN.
Družbena pogodba GEN energije namreč določa, da za vodstvo velja dvoletna konkurenčna prepoved.
Toda nadzorni svet pod vodstvom Žige Debeljaka se lahko tej prepovedi tudi diskrecijsko odpove.
In prav to se je, kot kaže zgodilo, zgodilo v konkretnem primeru. Če nadzorni svet konkurenčne prepovedi ne uveljavlja, lahko nekdanji direktor takoj prestopi v konkurenčno podjetje. To pa odpira kar nekaj dodatnih dilem o tem, v kolikšni meri je nadzorni svet Gen energije v tem primeru branil interes Republike Slovenije.
Scenarij, o katerem govorijo viri
Lastniška struktura Gen-I je naslednja:
- Gen energija – 50 %
- Gen-EL – 50 %
Pri čemer je Gen-EL v lasti:
- Gen energija – 50 %
- Gen-I – 50%
To med podjetji ustvarja tako imenovano krožno lastniško strukturo.
Med poznavalci se zato te dni omenja scenarij, po katerem bi lahko zasebni investitor vstopil v sistem prek nakupa polovičnega deleža družbe Gen-EL. Če bi nekdo kupil ta delež, bi dobil posreden vpliv na Gen-I, ne da bi država formalno prodala svoj delež.
V tem kontekstu se neuradno omenja podjetje NGEN, ravno tisto, kamor je brez konkurenčne prepovedi odšel Dejan Paravan.
Gre za scenarij, ki ga uradno ni potrdil nihče, a bi v primeru realizacije bistveno spremenil razmerja moči v slovenskem energetskem sistemu.
Kazenska in odškodninska odgovornost vpletenih?
Če bi se izkazalo, da so bile banke o pomembnih spremembah na Gen-I obveščene nepopolno ali prepozno, obstaja tudi korporativna veriga odgovornosti.
Kot upravljavec državnega premoženja bi lahko Slovenski državni holding pod vodstvom Žige Debeljaka preverjal tudi odškodninsko oziroma solidarno odgovornost organov Gen energije, če bi ocenil, da je bilo z ravnanjem uprave pod vodstvom Drobne Popovićeve ali nadzornega sveta povzročeno tveganje za državno premoženje.
To je standardni institut gospodarskega prava, ki ga imajo na voljo lastniki družb. A je to zaradi dvojne Debeljakove funkcije – je tako prvi mož SDH kot prvi nadzornik Skupine GEN – povsem izključeno, saj bi Žiga Debeljak v tej zgodbi “srečal samega sebe”.
Politično okuženi sistem upravljanja z državnim premoženjem in “nagrada” za Debeljaka
Struktura vpliva je naslednja:
Vlada → SDH → Gen energija → Gen-I.
Ker vlada opravlja funkcijo skupščine SDH, se celoten sistem upravljanja državnega premoženja na koncu tesno povezuje z izvršno oblastjo pod vodstvom Roberta Goloba.
Dodatno pozornost pa vzbuja tudi dejstvo, da je Žiga Debeljak nov mandat na vrhu SDH dobil skoraj leto dni pred iztekom obstoječega. Ob tem se spomnite, kako je Dominika Švarc Pipan odgovorila na vprašanje, ali bo Golob, v primeru poraza na bližnjih volitvah, izgubil vso moč in vpliv na Gen-I.
Ključni Golobovi operativci ostajajo v sistemu tudi po volilni nedelji. Vsaj še nekaj časa. Dovolj, da se prodaja izpelje. Če po volitvah nastane pat položaj, v katerem nihče ne bo mogel hitro sestaviti vlade s prepričljivo večino, bo tega časa še več.
Ključno vprašanje brez odgovora
Ko vse elemente postavimo skupaj, nastane precej nenavadna slika.
Državni (so)lastnik družbe Gen-I pravi, da ostaja ekonomski lastnik družbe, a nima prevladujočega upravljavskega vpliva.
Hkrati zatrjuje, da so bile banke obveščene o spremembah poslovnih odnosov znotraj skupine.
Istočasno pa se pojavljajo politične izjave o odločilnem neformalnem vplivu “skritega šefa” Gen-I Roberta Goloba, nenavadni kadrovski prestopi iz državnega v zasebni energetski sektor brez konkurenčne prepovedi, ter s tem povezani scenariji o možnih spremembah lastništva.
Zato ostaja ključno vprašanje, ki ga mora razjasniti državni lastnik: kdo danes dejansko usmerja eno največjih energetskih družb v državi – in kako je ta vpliv urejen?
Komentirajo lahko naročniki